zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - umik zahteve za varstvo zakonitosti
Če je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390.čl. ZKP šteje, da je nedovoljena, zato jo je v skladu z 2.odst. 423.čl. ZKP potrebno zavreči.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - kriteriji za odmero odškodnine
Zmotno je stališče revizije, da gre oškodovancu odmera denarnega nadomestila glede na vsak procent ocenjenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ta podatek je le orientacijske narave in podvržen dokazni presoji.
pripor - begosumnost - milejši ukrepi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik z navedbo, da je bil obtoženec že zaslišan ter da zato ni nobene ovire za sojenje v njegovi nenavzočnosti, dopušča možnost, da bi obtoženec, če bi bil na prostosti, pobegnil. Tudi iz tega razloga pripora ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - obojestranska krivda - vmesna sodba
Ker je bilo več vzrokov za tožnikovo vijugajočo vožnjo, je pravilna pravna ocena toženčeve odgovornosti za vzrok, ki je privedel do prometne nesreče. Le slaba tretjina je toženčev prispevek k temu, da je tožnik vijugal pri vožnji in ni mogel uravnotežiti svoje vožnje kolesa z motorjem.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta je bila prepozna. Četudi je bila sprememba sprejeta v obliki procesnega sklepa, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti več pravic, kot jih nudi določba tretjega odstavka 40. člena ZPP (1977). Zato ne more spremeniti označbe vrednosti spornega predmeta, napovedane v vlogi tožeče stranke po prvem pozivu sodišča in še pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
ZDR (1990) člen 107. ZDSS člen 4, 4-4.ZPP člen 25, 25/2.
začasno in občasno delo - pogodba o delu - stvarna pristojnost
Iz omenjenih okoliščin je razvidno, da je bil tožnik v obdobju, za katerega uveljavlja višje plačilo za delo ter prevozne stroške, vključen v organiziran delovni proces delodajalca, ter da je v tem obdobju opravljal dela, ki so se pri toženi stranki opravljala na sistemiziranem delovnem mestu. Za opravljanje poklicnega dela v organiziranem delovnem procesu zakonska ureditev ne dopušča sklepanja pogodb civilnega prava. Dopušča le zaposlitev za nedoločen čas, izjemoma tudi sklenitev delovnega razmerja za določen čas, še večje zakonske omejitve pa veljajo za sklepanje pogodb o začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je lahko med strankama prišlo le do ene izmed teh delovnopravnih vrst pogodbenega razmerja, pri čemer ni odločilnega pomena, ali je bilo to pogodbeno razmerje vzpostavljeno povsem zakonito ali pa so se pri tem pojavile kršitve predpisov, ki lahko imajo različne pravne posledice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna. Tudi iz dejstva, da o toženi stranki piše dnevnik, ni videti nezakonite grožnje toženi stranki, prav tako pa takšna grožnja ne more biti uvedba sodnega postopka, s katero tožeča stranka uveljavlja pred sodiščem pravice iz delovnega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna. Tudi iz dejstva, da o toženi stranki piše dnevnik, ni videti nezakonite grožnje toženi stranki, prav tako pa takšna grožnja ne more biti uvedba sodnega postopka, s katero tožeča stranka uveljavlja pred sodiščem pravice iz delovnega razmerja.
Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavčevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravičen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavčeve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih) opredeljujejo tudi ali celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno specializirano delovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna. Tudi iz dejstva, da o toženi stranki piše dnevnik V., ni videti nezakonite grožnje toženi stranki, prav tako pa takšna grožnja ne more biti uvedba sodnega postopka, s katero tožeča stranka uveljavlja pred sodiščem pravice iz delovnega razmerja.
individualna pogodba o zaposlitvi - stvarna pristojnost
Spor med strankama, ki izvira iz pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi pa je bila, kot izhaja iz listinskih dokazov v spisu, med strankama sklenjena, je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o delavčevi zatrjevani pravici, ki izvira iz delovnega razmerja. Te pravice pa tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih)
opredeljujejo tudi ali pa celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno delovno sodišče.
ZDSS člen 2, 4, 4-1, 4-2.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
stvarna pristojnost
Iz zakonske opredelitve prve in druge točke 4. člena ZDSS je razvidno, da na teh pravnih temeljih, ki urejajo izključno vprašanje pristojnosti za reševanje sporov med delavci in delodajalci, ni mogoče utemeljevati pristojnosti za reševanje sporov med različnimi pravnimi osebami. Za določitev pristojnosti sodišča pa ni odločilnega pomena kdo je stranka v postopku, temveč je odločilnega pomena narava spornega razmerja ter pravic, o katerih morajo odločati sodišča. Pri odločanju o pristojnosti je po določilih 2. odstavka 17. člena ZPP treba upoštevati navedbe v tožbi ter dejstva, ki so sodišču znana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranost sodišča - izvršilni postopek
V izvršilnem postopku sodišče le prisilno izvrši že pravnomočno sodno odločbo in ne odloča o materialnopravnih razmerjih med strankama. Zato dejstvo obstoja delovnega razmerja (strojepiska) ene od strank pri sodišču, ki je obenem izvršilno sodišče, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča.
razveljavitev sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Določbo drugega odstavka 395. člena ZPP (1977) lahko revizijsko sodišče uporabi le takrat, ko ugotovi, da je ostala kakšna dejanska okoliščina neraziskana, je pa pomembna za pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi takrat, ko revident trdi, da je zmotno ugotovljena.
ZOR člen 16, 155, 156, 186, 376, 376/2, 1106, 1108, 1109. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 19, 19/2.
nepogodbena škoda - nastanek odškodninskega razmerja - nastanek škode - uporaba prava veljavnega ob nastanku razmerja - zastaranje odškodninske terjatve po ZZT - objektivni zastaralni rok
Škodljivo dejanje kot poseg v integriteto drugega je temeljna pravna podlaga odgovornosti za škodo in z njim je vzpostavljeno odškodninsko obligacijsko razmerje.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države
Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Sodba druge stopnje pravilno upošteva na eni strani toženčev višji dohodek in na drugi strani tožničin preživninski prispevek v delu. Pravilno je tudi stališče, da ima preživninska obveznost staršev prednost pred ostalimi obveznostmi.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravno mnenje
Pravico do revizije si je mogoče zagotoviti samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če tožeča stranka to opusti, ima tožena stranka možnost navesti vrednost spora v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, dokler se ne spusti v obravnavanje glavne stvari.