ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 478, 478/1, 479, 479-3, 486, 486/1, 486/2.
prodaja motornega vozila - odgovornost za stvarne napake - odgovornost prodajalca - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti - nemoralnost - ničnost pogodbenega določila - razdrtje pogodbe
Obe sodišči sta se materialnopravno pravilno sklicevali na 3. točko 479. člena ZOR, ko sta kot stvarno napako opredelili dejstvo, da je bil kupljeni osebni avtomobil dejansko sestavljen iz delov več vozil, ki so bila pretežno letnik izdelave 1986 in 1987, čeprav je bilo v računu kot leto izdelave označeno leto 1991. Taka označba v računu tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni izrečno dogovorjeno lastnost avtomobila.
Izključitev prodajalčeve odgovornosti je nedopustna, če je v nasprotju z vsebino konkretnega posla, kar v obravnavani zadevi pomeni, če je v nasprotju z izrečno dogovorjeno lastnostjo. Ali povedano malo drugače: že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost.
odmera kazni - vštevanje prejšnje kazni - vštevanje plačane denarne kazni za prekršek - vštevanje varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila - kršitev kazenskega zakona
Kadar imajo zakonski znaki kaznivega dejanja tudi znake prekrška, za katerega je bil obsojenec kaznovan, mora sodišče v skladu s 3.odst. 49.čl. KZ denarno kazen, plačano za prekršek, všteti v denarno kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, izvršeni varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije pa v stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije.
začasna odredba - pogoji - izkazanost - vpis parcelacije v zemljiško knjigo
Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe ter jih verjetno izkazati.
URS člen 29-3. ZKP (1995) člen 150, 150/1-3, 151, 151/4, 152, 152/1, 152/2, 371, 371/1-8.ZPol člen 49, 49/1-2, 49/1-3.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - izzvana kriminalna dejavnost
"Tajno policijsko sodelovanje" iz 2. točke 1. odstavka 150. člena ZKP-95 že pojmovno pomeni, da organi za notranje zadeve izberejo za izvršitev tega ukrepa osebo, ki ni zaposlena pri njih. Ukrep "navideznega odkupa" po 3. točki citiranega člena pa se praviloma izvršuje s pomočjo takih oseb.
Če se je obsojeni pred prvim navideznim odkupom dogovarjal z neko osebo o prodaji 200 tablet in mu jih tudi ponudil, ta oseba pa je šele naknadno pripeljala policijskega informatorja, z izvedbo ukrepa navideznega odkupa ni bila izzvana obsojenčeva kriminalna dejavnost.
Ker bi trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel v soboto, ko sodišče ne dela, je v skladu s 4.odst. 88.čl. ZKP ta rok potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je ponedeljka. Zahtevo, vloženo v torek, je bilo zato potrebno kot prepozno zavreči.
Določitev preživnine po sodni poti je posledica tega, da se roditelja nista dogovorila o ustrezni preživnini za otroka sama ali s pomočjo centra za socialno delo. Ena osnovnih dolžnosti roditeljev je namreč preživljanje otrok. Če roditelja ne živita skupaj, je tisti roditelj, ki ne živi z otroki, dolžan plačevati preživnino in to v denarju ter nima možnosti izbire dajanja preživnine na drug način.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Obdolženec, ki je prejel vabilo po 2.odst. 439.čl. ZKP, je dolžan preveriti, ali je bila po obravnavi, opravljeni v njegovi odsotnosti v skladu s 442.čl. ZKP, izrečena sodba in se odločiti o napovedi pritožbe. Obdolženec sicer tega ni storil, je pa sodišče izdelalo pisni odpravek sodbe z obrazložitvijo in ga po izteku roka za napoved pritožbe vročilo obsojencu in zagovorniku s pravnim poukom, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni od njenega prejema. Glede na tak pravni pouk, da je pritožba dovoljena, obsojenec ni izkoristil pravice za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje po 1.odst. 89.čl. ZKP, saj je vložil pritožbo. Višje sodišče je zato z zavrženjem pritožbe po poteku trimesečnega objektivnega roka iz 2.odst. 89.čl. ZKP iz razloga, ker pritožba ni bila napovedana, kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe. Obsojenec namreč iz razlogov, ki jih ni zakrivil, ne more več uporabiti pravnega sredstva iz 89.čl. ZKP. Zato mora višje sodišče šteti pritožbo kot dovoljeno in o njej meritorno odločiti.
Če vrednosti podržavljenega zemljišča ni mogoče ugotoviti po merilih, določenih v ZDen, se ta oceni po merilih, ki jih določa Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin podjetja oz. premoženja (Ur.l. RS, št. 23/92).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20889
ZKP člen 358, 358-1, 358-2, 364, 364/4, 371, 371/1-11.KZ člen 11, 11/2.
sodba sodišča prve stopnje - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom sodbe glede razloga oprostitve in razlogi sodbe - silobran - naklep
Ker določba 4.odst. 364.čl. ZKP ne predpisuje, da mora biti razlog oprostitve naveden v izreku sodbe, neskladje, ko je sodišče v izreku navedlo, da se obdolženec oprosti iz razloga po 2.tč. 358.čl. ZKP, medtem ko se v obrazložitvi kot razlog za oprostitev navaja silobran, kar bi narekovalo uporabo 1.tč. 358.čl. ZKP, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Navedba, da je obdolženec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, ne izključuje silobrana, saj tudi pri tem obdolženec ravna naklepno, le da je zato, ker je dejanje storjeno v okoliščinah iz 2.odst. 11.čl. KZ, protipravnost dejanja izključena.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - napoved pritožbe obtoženca, ki ni navzoč ob razglasitvi sodbe - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je bil obdolženec v vabilu na glavno obravnavo opozorjen o možnosti napovedi pritožbe zoper sodbo v zakonskem roku (2.odst.
288.čl. ZKP), navzoč je bil na glavni obravnavi, ne pa tudi na razglasitvi in pritožbe ni napovedal v zakonsko določenem roku, je nastopila zakonska domneva, da se je pravici do pritožbe odpovedal.
ZUN člen 82, 82/1. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju člen 3.
lokacijsko dovoljenje - podlaga urbanistični red iz leta 1982
Ni nezakonito lokacijsko dovoljenje, izdano na podlagi urbanističnega reda iz 1982. leta. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS, št. 48/90) je uporabo zazidalnih načrtov in urbanističnih redov iz 1. odst. 82. člena ZUN podaljšal do sprejema novih predpisov o urejanju prostora.
KZ (1951) člen 110, 110/1, 118, 118/1, 118/2, 120.
kaznivo dejanje sovražne propagande - kaznivo dejanje napeljevanja k begu z namenom sovražnega delovanja - napeljevanje k pomoči storilcu kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo
Ker obsojenčeve ocene in mnenja o družbenopolitičnih razmerah niso predstavljale izvajanja propagande v smislu pridobivanja pristašev za nasilno ali protiustavno spreminjanje družbene ali državne ureditve ali za rušenje, spremembe oziroma razbijanje drugih objektov varstva, ni podano kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 118.
premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju
Stanovanje in osebni avtomobil sta bila pridobljena v času trajanja izvenzakonske skupnosti in to s prispevki, ki sta jih partnerja pridobila s svojim delom in še prej s prihranki, ki sta jih vložila v skupno premoženje. Za tako pridobljeno skupno premoženje pa velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev na njem enaka. Če bi kateri izmed partnerjev uspel dokazati, da je k skupnemu premoženju s svojim delom, prizadevanji za povečanje premoženja, večjim prispevkom posebnega premoženja in podobnim, prispeval več, bi tudi njegov delež sodišče moralo oceniti višje.
odločanje o pritožbi - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - odločanje samo o eni pritožbi
Če tožena stranka ne odloči tudi o pritožbi druge stranke (z nasprotnim interesom) zoper isto odločbo prve stopnje, to ni takšna kršitev postopka, ki bi mogla sama zase vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), kar tudi pomeni, da pravnomočnost sodbe zajema le sodbeni izrek (333. člen ZPP). Vsebina odločitve mora biti razvidna iz njenega izreka in ne obratno: "smiselna" obrazložitev o tem, da naj bi del tožbenega zahtevka bil zavrnjen, ne opredeljuje izreka samega.
revizija zoper sklep - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Sklep o tem, da se sprememba tožbe ne dovoli, ni sklep, s katerim bi se postopek končal, saj je tožeči stranki na voljo, da uveljavlja nove zahtevke poleg obstoječih v drugi pravdi. Zato revizija zoper takšen sklep ni dovoljena.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca - razžalitev
Razžalitev je napad zoper čast in dobro ime drugega (ne le posameznika, marveč tudi kolektivne osebe) v obliki žaljive vrednostne ocene. Za prav takšno gre pri zapisih poolaščenca pravdne stranke o ubogem slovenskem pravosodju (gotovo je mišljeno sodstvo). Zapisi zajemajo vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, ter s stališčem sodišča, ki je izreklo sodbo in so poleg tega so objektivno žaljive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Ni podlage za prenos pristojnosti samo zato, ker je direktor tožene stranke obenem župan občine, v kateri ima stvarno in krajevno pristojno sodišče svoj sedež.