KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20902
ZKP člen 420, 420/2. KZ (1977) člen 251, 251/3.KZ člen 3, 3/2, 325, 325/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - ogrožanje javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem ko je sodišče prve stopnje uporabilo kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in je dejanje opredelilo po 3. odst. 251. čl. KZ-77 in ne po 1 .odst. 325.čl. KZ, ni uporabilo strožjega zakona. Zatrjevana kršitev po 2. odst. 3. čl. KZ zato ni podana.
Vrednost spora zaradi izpraznitve stanovanja (ki je bila ocenjena v tožbi na 30.847,60 SIT) ni dosegala predpisane vrednosti, ki je procesna predpostavka za dovoljenost revizije.
Pravočasne zahteve v korist vlagatelja - pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico do uveljavljanja denacionalizacije istega premoženja v korist druge pravne osebe, ki zahteve za denacionalizacijo ni vložila.
pripor - sklep o odreditvi pripora - popravni sklep
Ker je sklep o odreditvi pripora v obrazložitvi navajal razloge za odreditev pripora (na predlog pristojnega državnega tožilca) zaradi ponovitvene nevarnosti, je očitno, da je pri sestavi navedenega sklepa prišlo do pisne napake v izreku, ko je pomotoma izpadla 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP. S tem ko je preiskovalna sodnica izdala popravni sklep zaradi odprave pisne napake, ni kršila določb kazenskega postopka iz členov 200 do 208 ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
SZ člen 117.ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 382, 382/3, 389, 392.
ničnost prodajne pogodbe - privatizacija stanovanj - privatizacijske pravice - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker tožnica veljavnosti pogodbe ni uspela izpodbiti, je ta ostala veljavna. To pa pomeni, da ni izkazala zatrjevane kršitve privatizacijskih pravic, zaradi katerih naj bi bila prikrajšana na svojem premoženju in na čemer je gradila dajatveni zahtevek.
ZMZPP člen 108, 109, 110, 111.ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 350, 350/2, 354, 354/1.
priznanje tuje sodne odločbe - firma in sedež stranke - poprava nepopolne vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka
Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Na obstoj socialne stiske iz tretjega odstavka 53. člena SZ se najemnik uspešno sklicuje takrat, kadar izpolnjuje tudi pogoje iz četrtega odstavka istega člena, kadar torej lastniku stanovanja in občinskemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, predloži ustrezno potrdilo centra za socialno delo.
URS člen 35, 39.KZ člen 169, 169/3.ZOR člen 200, 203.
višina denarne odškodnine - povzročitev škode - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - objektivna novinarska kritika
Merila civilnega odškodninskega prava, s katerimi sodna praksa v vsakem primeru posebej presoja pravni standard razžalitve dorega imena in časti, so predvsem običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenih kulturnih okoljih.
ZPP člen 79, 79/1, 80, 339, 339/2-11. ZPPSL člen 105, 105/1, 125, 125/1, 125/4-1, 127, 127-1, 129, 129/3.
asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenje predsednika stečajnega senata - neobičajen način izpolnitve obveznosti
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Toda okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZDS člen 11. ZODPM člen 2, 2-3. ZUpr člen 31, 32.ZVRS člen 19, 32, 32/2, 32/3. ZUS člen 10, 10-2, 13, 13/1.
pristojnost - razrešitev predstojnika organa v sestavi ministrstva
Za odločanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišče RS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Dejstvo, da imajo tožnik in vse doslej predlagane priče stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ga je vložilo Okrajno sodišče v Ljubljani, utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZTVZP člen 103.
negatorna tožba - imisije - dovoljene imisije - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Za prepovedano vznemirjanje v smislu drugega odstavka 5. člena ZTLR ne gre, kadar to temelji na pravnem naslovu, kakršen pomen ima tudi oblastno dovoljenje (kar pa seveda ne izključuje odškodninskega zahtevka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih).
Po določilu tretjega odstavka 156. člena ZOR lahko prizadeti zahteva samo povrnitev škode, ki presega normalne meje, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojen organ. Ker predstavljajo sporne dejavnosti oblastno dovoljeno splošno koristno dejavnost, tožnika nimata zahtevka na prepoved te dejavnosti.
Uveljavljana podlaga pa ni utemeljevala postavljenega zahtevka niti na kakšni drugi pravni podlagi (na primer: v smislu četrtega odstavka 156. člena ZOR, ki dopušča tudi v primeru splošne koristne dejavnosti zahtevek za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje, če so podane predpisane predpostavke).
URS člen 22.ZKP člen 14, 288, 288/2, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 377, 377/4, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vsebina pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v zapisniku o poteku glavne obravnave - opozorilo v vabilu na glavno obravnavo o pravnih posledicah opustitve napovedi pritožbe
Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi, ni pa potrebno, da je vpisan dobesedno. Obsegati mora to, kar določa 1. in 2. odst. 368. čl. ZKP, to je dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati, in posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana.
Ker je opozorilo v vabilu na glavno obravnavo, da se bo štelo, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe, če je ne bo napovedal najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, po naravi stvari vedno podano pred izrekom sodbe in ker ni mogoče sprejeti domneve, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe že v času, ko še niti ni bila izrečena, je sodišče dolžno, da po razglasitvi sodbe pouči stranke v skladu s 1. odst. 362. čl. ZKP.