določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoče šteti kot napoved pritožbe. Napoved mora biti izrecna in to po razglasitvi sodbe.
ZMZPP člen 108, 109, 110, 111.ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 350, 350/2, 354, 354/1.
priznanje tuje sodne odločbe - firma in sedež stranke - poprava nepopolne vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka
Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ob ugotovitvi, da je toženec tožnika vrezal potem, ko ga je ta podrl na tla, ga držal za vrat in ga dušil in da toženec ni mogel odvrniti napada na drug način, sta pravilno sodili, da je ravnal v silobranu (prvi odstavek 161. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 11. člena KZ). Ocenili sta tudi sorazmernost ravnanja toženca, ki ga je tožnik predhodno poškodoval, in ki je bil 65 let star upokojenec, medtem ko je bil tožnik kot 33-letni voznik v veliko boljši fizični kondiciji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - oteževanje medsebojnih odnosov na sodišču - dvom v nepristranost sojenja
Zaradi tega, ker je toženka postala sodnica na tistem sodišču, ki naj odloči o sporu, so se razmere bistveno spremenile. Sojenje kolegici in to za visok premoženjskopravni zahtevek, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.
ZVojI člen 23, 101, 101/1, 103, 103/1, 103/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/2.
pravica do dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo - revizija - rok
Če ni dokazano, da je bila revizija odločbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odločbi dano soglasje (103. člen ZVojI), zato za odpravo odločbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZTVZP člen 103.
negatorna tožba - imisije - dovoljene imisije - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Za prepovedano vznemirjanje v smislu drugega odstavka 5. člena ZTLR ne gre, kadar to temelji na pravnem naslovu, kakršen pomen ima tudi oblastno dovoljenje (kar pa seveda ne izključuje odškodninskega zahtevka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih).
Po določilu tretjega odstavka 156. člena ZOR lahko prizadeti zahteva samo povrnitev škode, ki presega normalne meje, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojen organ. Ker predstavljajo sporne dejavnosti oblastno dovoljeno splošno koristno dejavnost, tožnika nimata zahtevka na prepoved te dejavnosti.
Uveljavljana podlaga pa ni utemeljevala postavljenega zahtevka niti na kakšni drugi pravni podlagi (na primer: v smislu četrtega odstavka 156. člena ZOR, ki dopušča tudi v primeru splošne koristne dejavnosti zahtevek za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje, če so podane predpisane predpostavke).
ZZK člen 102, 102/2, 149. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 68, 101, 101/1.
izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - veljavnost pravnih predpisov - čas nastanka pravnega razmerja - pravočasnost tožbe - zaslišanje strank - načelo dispozitivnosti
Pravilno je ravnalo sodišče, da je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št.
146/LIII/307), saj je sporno pravno razmerje nastalo v času veljavnosti teh pravil. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK) je namreč začel veljati šele 16.7.1995 (149. člen). Ne predpisuje retroaktivne veljavnosti tudi ne glede vprašanja pravočasnosti poprej vloženih pravnih sredstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - oteževanje medsebojnih odnosov na sodišču - dvom v nepristranost sojenja
Sojenju bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, in to za več dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo predlogu in določilo drugo sodišče, ki je stvarno pristojno in je v krajevni bližini.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1, 219.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Eden izmed elementov podlage za odškodninsko odgovornost je prav vzročna zveza in če ta ni podana, tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato tožena stranka ne odgovarja ne za izgubljeni tožnikov dohodek, ne za nadaljnjo njegovo škodo - dolg zaradi neplačanih dajatev v zvezi z neodjavljeno obrtno dejavnostjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
URS člen 22.ZKP člen 14, 288, 288/2, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 377, 377/4, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vsebina pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v zapisniku o poteku glavne obravnave - opozorilo v vabilu na glavno obravnavo o pravnih posledicah opustitve napovedi pritožbe
Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi, ni pa potrebno, da je vpisan dobesedno. Obsegati mora to, kar določa 1. in 2. odst. 368. čl. ZKP, to je dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati, in posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana.
Ker je opozorilo v vabilu na glavno obravnavo, da se bo štelo, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe, če je ne bo napovedal najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, po naravi stvari vedno podano pred izrekom sodbe in ker ni mogoče sprejeti domneve, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe že v času, ko še niti ni bila izrečena, je sodišče dolžno, da po razglasitvi sodbe pouči stranke v skladu s 1. odst. 362. čl. ZKP.
Vrednost spora zaradi izpraznitve stanovanja (ki je bila ocenjena v tožbi na 30.847,60 SIT) ni dosegala predpisane vrednosti, ki je procesna predpostavka za dovoljenost revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 354, 354/1, 385, 385/1-2, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje procesnih kršitev šele v reviziji
Šele v reviziji revident trdi, da bi moralo sodišče pritegniti geometra, da se ugotovi pravilnost odmerjenih parcel. Kršitev omenjenih določb bi lahko pomenila bistveno kršitev določb pravdnega postopka relativne narave po prvem odstavku 354. člena ZPP/77. Te kršitve pa tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala. S tem si je zaprla možnost, da bi to uspešno storila v revizijskem postopku, saj tu ni dovoljeno glede takšnih kršitev preskakovanje pravnih sredstev (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).
Na obstoj socialne stiske iz tretjega odstavka 53. člena SZ se najemnik uspešno sklicuje takrat, kadar izpolnjuje tudi pogoje iz četrtega odstavka istega člena, kadar torej lastniku stanovanja in občinskemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, predloži ustrezno potrdilo centra za socialno delo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.