Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje.
Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.
vračilo zadružnega premoženja - zadeva, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o vlogah tožeče stranke, s katerimi tožeča stranka ponovno zahteva odločitev o vloženi zahtevi. Ker je bilo o zahtevi tožeče stranke za vrnitev zadružnega premoženja na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev upravnih organov, da se njena zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.
Vlagatelj zahteve za vračilo premoženja mora v postopku izkazati obstoj pravne kontinuitete, torej pravno nasledstvo po organizaciji, ki ji je bilo premoženje odvzeto. Pravno nasledstvo pravnih oseb pa se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb in se izkazuje z vpisi v ustrezen register.
Med pravno prednico tožnice in fizičnimi osebami so bile sklenjene kupne pogodbe v okviru postopka arondacije, ki je bil izveden po tedanjem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, torej na podlagi 29. točke 3. člena ZDen, razlaščenci pa nadomestnih zemljišč niso dobili. Zato tožnica v skladu z določbo drugega stavka prvega odstavka 65. člena ZZad ni upravičena do vračila zemljišč.
Do pravno izkazane statusne spremembe ter prenosa premoženja je prišlo šele po uveljavitvi ZZad, zato za vračilo zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage in je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožnice za vrnitev premoženja.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDen člen 2, 19, 32, 51, 60. ZZad člen 74, 74/2. ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-2, 3, 4, 8. ZSKZ člen 14, 14/1.
kmetijska zemljišča in gozdovi - denacionalizacija - zavezanec za vračilo - aktivna legitimacija - vrnitev parcel v naravi - ovire za vračilo
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih Temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 11. 3. 1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino. Po določbi 2. odstavka 74. člena ZZad pa ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 28. 3. 1992) last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tožnica je obravnavana kmetijska zemljišča pridobila na neodplačen način, to pomeni, da so prešla v last Republike Slovenije oziroma na D. kot zavezanca za vrnitev, pri čemer ni pomembno, da je v zemljiški knjigi, ki je res sicer javna knjig, na teh zemljiščih vpisana družbena lastnina in kot imetnica pravica uporabe tožnica, saj je lastninsko pravico D. pridobil na originaren način, torej neposredno na podlagi zakona, zaradi česar (še dodatni) nadaljnji dvostranski pravni posel ni potreben.
Pravno nasledstvo vlagateljice zahteve ni bilo izkazano, saj je prišlo do statusne spremembe na podlagi izločitve pravne prednice vlagateljice zahteve iz sestava Kmetijskega kombinata DDD, pri čemer je sporno zadružno premoženje ostalo v Kmetijskem kombinatu DDD.
Za opredelitev premoženja, za katero ne velja določba o vračilu zadružnim in kooperantskim organizacijam ter zadružnim zvezam (1. odstavek 65. člena ZZad), je bistveno že samo dejstvo, da je bilo premoženje podržavljeno na kateri od podlag iz 3., 4. in 5. člena ZDen.
Odpisa sredstev, do katerega je prišlo zaradi odstopa od nameravane investicije, ni mogoče šteti za (prisilni) prenos v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad.
ZZad člen 65, 65/1, 66, 65, 65/1, 66. ZUP člen 243, 243/1, 243, 243/1.
denacionalizacijski upravičenec
Ker je tožeča stranka nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ne more biti upravičena do denacionalizacije za navedeno premoženje, saj je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi predhodnica tožeče stranke.
Če v postopku za vračanje premoženja kreditnim zadrugam vlagateljici zahteve zatrjujeta in izkazujeta, da je kupna pogodba, na podlagi katere je premoženje prešlo na drugega uporabnika, bila sklenjena v izvajanju nad kreditno zadrugo uvedene likvidacije po Uredbi o likvidaciji kreditnih zadrug (Uradni list LRS, št. 16/47, Uredba), te kupne pogodbe ni mogoče šteti kot samostojnega pravnega posla v smislu prostovoljnega in odplačnega razpolaganja s premoženjem, ne da bi organ pred tem ocenil pravne učinke pogodbe v okviru določb Uredbe.
V 67. členu Zakona o zadrugah je uzakonjena materialna pravna podlaga za denacionalizacijo podržavljenega zadružnega premoženja zadružnih kreditnih podjetij ter je nanj mogoče opreti zahtevo za vračilo podržavljenega premoženja v primerih, ko je bilo premoženje kreditnim zadrugam prisilno odvzeto na podlagi Uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug in je njihova statusna pravna subjektiviteta tedaj prenehala, zaradi česar formalnega pravnega nasledstva ni mogoče izkazati.
ZZad člen 65, 65/2, 65, 65/2. ZUP člen 241, 241/2, 241, 241/2.
vračanje premoženja v naravi - pritožba - stvarna nepristojnost
Po tem, ko je o zahtevku že bil voden in zaključen ugotovitveni postopek ter je o njem že bilo odločeno, zahtevka ni (več) mogoče zavreči na podlagi 4. odstavka 66. člena ZUP/86, po katerem postopa organ, ki ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen za reševanje, saj navedena zakonska določba predstavlja organu podlago za postopanje z vlogo (ki jo prejme po pošti) ob njenem sprejemu, pred uvedbo postopka. Če meni, da prvostopni organ, ki je o zahtevku odločil, za odločitev ni bil pristojen, bi (na podlagi 2. odstavka 241. člena ZUP/86) morala odločbo v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku, odpraviti ter po uradni dolžnosti poslati zadevo v rešitev pristojnemu organu. Določbo 2. odstavka 65. člena ZZad je treba razlagati tako, da predstavlja pravno podlago za vračanje zadružnih sredstev, ki so bila združena, vložena ali prenesena na drugo pravno osebo (izven sistema zadružne organiziranosti) pogodbeno ali s samoupravnim sporazumom z namenom poslovnega sodelovanja.
ZKme člen 19/1. Uredba o ureditvi trga z žitom člen 31a, 31a/2.
zadruge - državna pomoč - kmetijska politika
Namen 2. odstavka 31.a člena Uredbe o ureditvi trga z žitom je bil dejansko v tem, da se kot upravičenci do podpore v celoti (torej ne glede na posamezni namen odkupa pšenice oziroma rži) izključijo tiste kmetijske zadruge, druge pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, ki krušna oziroma krmna žita uporabljajo v proizvodnem procesu, in da se podpora iz 31.a člena Uredbe uporabi samo za tiste subjekte, ki žito nakupujejo izključno za nadaljnjo prodajo, kar pa je po mnenju sodišča v skladu z določbo prve alinee 1. odstavka 19. člena ZKme.
Zakon o zadrugah ne zahteva, da bi bilo premoženje nekdanjih zadrug podržavljeno na podlagi akta ali ukrepa državnega organa (kot Zakon o denacionalizaciji), temveč z namenom, da se zadrugam vrne nekdanje zadružno premoženje, omogoča vrnitev, če je bilo premoženje po 9. 5. 1945 na kakršenkoli način brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike.
zadruge - javni razpis za sofinanciranje programov strokovnega dela in prireditev
Že iz naslova javnega razpisa izhaja, da so upravičenci do sofinanciranja programov strokovnega dela stanovska in interesna združenja kmetijskih pridelovalcev. Po mnenju sodišča Zadružna zveza Slovenije ni interesno ali stanovsko združenje njenih članov, temveč združenje, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov (1. člen ZZad, Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94 in 35/96), torej je gospodarsko združenje. Kot taka pa, kot izhaja iz razpisa, ki ga je treba razlagati kot celoto in v skladu z njegovim namenom, tudi po mnenju sodišča ne more biti upravičena za dodelitev sredstev.