Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
procesna legitimacija za pritožbo - sklep o prodaji - predkupni upravičenec
Pritožnica, ki ni upnica v tem stečajnem postopku, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - kriterij uspeha strank - upoštevanje uspeha po fazah postopka - dopuščena revizija - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - separatni stroški
Sodišče prve stopnje je utemeljeno uporabilo kriterij uspeha (154. člen ZPP), ki je temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Posamezne faze postopka in uspeh strank na posamezni stopnji niso pomembni. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba.
Dejstvo, da je bila tožba prvotno zavržena še pred vročitvijo toženki, oziroma, da v delu postopka toženka ni sodelovala, na njeno obveznost povrnitve stroškov vseh faz postopka nima nobenega vpliva.
ZPP člen 249.. ZDSS-1 člen 19.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49, 49/2.
nagrada za izvedensko mnenje - zbiranje dodatne dokumentacije - poštni stroški - sprememba sklepa
Iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije ob neizkazanem obsegu ni mogoče priznati 2-krat po 153,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo povsem jasno stališče, da 38. člena Pravilnika ni mogoče pravilno uporabljati na način, da bi se za zbiranje oz. pribavo zdravstvenega kartona priznavalo po 2-krat isti znesek, saj medicinske dokumentacije oz. zdravstvenega kartona ni pridobil vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.
Pravilno je tudi toženkino stališče, da v 2. odst. 49. člena Pravilnika ni podlage za priznanje 10,00 EUR poštnih stroškov. Ta ureja povračila stroškov za različne meritve, analize in preiskave, torej aktivnosti, ki so potrebne za zbiranje podatkov, na katere se opira izvedensko mnenje. Poštni stroški niso izdatki iz 2. odst. 49. člena Pravilnika. Stroške iz navedenega naslova bi bilo mogoče priznati le, če bi bili izkazani s predloženimi računi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pravdni stranki po sklenitvi sodne poravnave dogovorili, da zaradi tožnikovih upnikov toženka preživninsko obveznost, kot je določena s sodno poravnavo oziroma razliko (nesporno je, da tožnik preživninske obveznosti, ki jo je imel do otroka ni plačeval toženki, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo) v višini 100,00 EUR nakazuje oziroma plačuje neposredno otroku. Pritožba zgolj pavšalno in neprepričljivo izpodbija te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov ni izkazan abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR, ki predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščanja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke).
Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - delovnopravni spor - ustalitev pristojnosti
Ta z novelo ZPP-E spremenjeni drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti – delovno sodišče. Sprememba je bila ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka pred sodiščem prve stopnje, da ne prihaja do nepotrebnega izvajanja dokazov in nepotrebnih stroškov. Sodišča so si med seboj enakovredna. Če stranka stvarne pristojnosti pravočasno ne graja, pride do ustalitve pristojnosti, tudi če gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega (npr. delovnega) ali okrožnega sodišča.
zavrženje pritožbe - stranski intervenient - potek roka za pritožbo - prepozna pritožba
Glede na 201. člen ZPP, ki izrecno določa, da mora intervenient sprejeti spor v stanju, v katerem je, ko je stopil vanj, je bistveno, da se je za toženo stranko pritožbeni rok iztekel 20. 4. 2022. Le najpozneje do navedenega dne bi lahko pravočasno pritožbo vložil tudi stranski intervenient na strani toženca. Ker pa je redno pravno sredstvo vložil šele 20. 5. 2022, ko je pritožbeni rok za stranko, kateri se je priključil, že zdavnaj potekel (toženi zavod je pritožbo vložil 20. 4. 2022), je ob pravilni uporabi 333. člena v zvezi z 201. členom ZPP mogoče zaključiti le, da je 12. 5. 2022 vložena pritožba stranskega intervenienta prepozna.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061118
KZ-1 člen 29, 29/3, 37, 37/1, 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/4.
napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - javna seja - videokonferenca - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kvalitativni in kvantitativni eksces
Po oceni pritožbenega sodišča ima namreč obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe vse njegove zakonite znake in sicer je v zadostni meri opisano napeljevanje, način storitve in tudi njegove posledice, zato je tudi kvalifikacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pravilna.
poseben sklep o stroških - rok za pritožbo - pritožba zoper sodbo - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločitev o stroških postopka v sodbi - končna odločba
Nezakonito izdani posebni sklep o stroških je sestavni del sodbe o glavni stvari, kar pomeni, da mora biti rok za pritožbo zoper tak sklep enak roku za pritožbo zoper sodbo (30 dni), ne pa 15 dni.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - dokazovanje plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da se tožena stranka niti ne sklicuje na zamudo, temveč, da je sodno takso pravočasno plačala. Se pravi pri njej ni zamude po prvem odstavku 116. člena ZPP, pač pa ima težave z dokazovanjem plačila sodne takse. Vendar to ne more biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 253, 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 69.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokaz z zaslišanjem izvedenca - status zavarovanca - poslabšanje zdravstvenega stanja - razveljavitev sodbe
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica objektivne zdravstvene težave, ki omejujejo delazmožnost pod splošnimi pogoji že od operacije skolioze v nivoju TH4 do L4 dalje 24. 6. 2006. Tedaj še ni bila zaposlena, je pa potrebovala poklicno usmeritev, kot je napisal ortoped v izvidu 21. 2. 2021.
Zato je potrebno, da sodišče ugotovi, kakšne omejitve pri delu je tožnica potrebovala pred nastopom zaposlitve, poleg tega pa je potrebno ugotoviti, kakšne omejitve pri delu potrebuje od nastopa dela dalje, ali je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju in torej do poslabšanja ter če spremembe vplivajo na tožničino zmožnost opravljanja svojega poklica definiranega v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
V tem sporu je ključnega pomena ugotovitev, ali so za tožnico v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in ali je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati izboljšanje ali preprečitev slabšanja njenega zdravstvenega stanja. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. V izpodbijani sodbi je o izčrpanih možnosti zdravljenja tožnice v Sloveniji glede na njeno trenutno zdravstveno stanje utemeljitev oprta predvsem na ugotovitev iz predhodnega upravnega postopka, medtem ko odgovora na vprašanje, ali je z zdravljenjem v tujini pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice, v sodbi sodišča prve stopnje ni, saj izpolnjevanje tega pogoja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga za pridobitev strokovnih mnenj klinike B. in klinike C. UKC D. ni naveden niti v sklepu o zavrnitvi dokaznega predloga (287. člen ZPP) niti v sodbi. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje je zato podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prepoved medsebojnega vznemirjanja - dostop na javno pot - vznemirjanje lastnika nepremičnine - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - prestavitev poti
Ker je tožnik uporabo dotedanje poti preprečil, so lastniki sosednjih parcel vzpostavili nov odsek poljske poti, zato ni bilo poseženo v dotedanji način tožnikovega dostopa na javno pot.
sklep o umiku revizije - sodna taksa za revizijo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo - delno plačilo sodne takse - domneva umika revizije - procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vse navedbe in okoliščine v zvezi z zatrjevano pomoto pri nakazilu sodne takse so bile že obravnavane v postopku za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka z njim ni uspela. Njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravnomočno zavrnjen po ugotovitvi, da ne gre za opravičljivo napako stranke. S tem je toženka že izkoristila in izčrpala edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. Opravičljiva zamuda, ki se stranki pripeti pri opravi določenega pravnega dejanja, je predpostavka za odločanje o strankinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pritožnica z njim ni uspela, se v pritožbenem postopku zoper sklep o domnevi umika revizije zaradi neplačila (oziroma delnega plačila) sodne takse na iste razloge (svojo priznano napako pri izpolnitvi taksne obveznosti) ne more več uspešno sklicevati. Za izdajo sklepa o domnevi umika pravnega sredstva zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da taksa ni bila plačana v celoti, skladno s plačilnim nalogom, česar tožnica ne zanika oziroma celo priznava.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik takoj po izpolnitvi
Tožeča stranka je umaknila tožbo v treh dneh po plačilu, kar je bilo takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato mora tožena stranka sama kriti svoje pravdne stroške.
ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - stiki otroka - nadzorovani stiki - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.
Pritožbi priloženi potrdili belgijske finančne institucije in Uprave RS za javna plačila o odobritvi podračuna potrjujeta, da je tožena stranka 23. 3. 2022 plačala na račun sodišča 405,00 EUR, kar ustreza dolgovani sodni taksi, navedla je referenco in namen plačila.