Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 125a, 125a/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 26.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica izvedenca do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - predlog za izločitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - snemanje naroka - center za socialno delo kot skrbnik
Nestrinjanje pritožnika z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila za opravljeno delo izvedenca ne vpliva. Pritožnik sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbijati z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Utemeljenost njegovih pripomb se je preizkušala v dokaznem postopku.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
stroški postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - nasprotna tožba - pregled listin - materialni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo končni uspeh pravdnih strank, ko je seštelo vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej ocenilo, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
ZPP člen 9, 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 236, 269, 269/4, 286, 286/1. OZ člen 56, 80, 615.
zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - podatki o priči - načelo kontradiktornosti - preložitev naroka - pravočasen predlog - načelo ekonomičnosti - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - prekluzija glede navajanja dejstev - nova dejstva - pravica do izjave - rok za odgovor - domneva o popolnosti listine - pisna pogodba - ustni dogovor - najemna pogodba - molče obnovljen najem - namen pogodbenih strank - pooblastilo po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - izločitev sodnika - objektivni in subjektivni kriteriji - videz nepristranskosti sojenja
Sodišče je toženko obvestilo, da naj sporoči naslov za vabljenje priče v 8 dneh, sicer dokaza ne bo izvedlo. Ker toženka podatkov in naslova priče ni sporočila, sodišče ni bilo dolžno izvesti takšnega dokaza.
Prošnja za preložitev naroka, poslana dva dni pred narokom, čeprav je pooblaščenec za razloge vedel že dva meseca pred tem, predstavlja ravnanje v nasprotju z načeli ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe pravic, zato sodišče naroka ni bilo dolžno preložiti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79.
osebni stečaj - solastniški delež na nepremičnini - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - stečajna masa - pravna podlaga za izvzem - sodna praksa - predmeti izvzeti iz izvršbe
Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - načelo kontradiktornosti
Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.
Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.
ZPP člen 181.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 55, 55/2, 63.. OZ člen 82.. ZDR-1 člen 148, 148/6.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 2/2.
vzorčna zadeva - ugotovitvena tožba - neenakomerno razporejen delovni čas - povračilo stroškov prehrane med delom - izmensko delo - sorazmerni del
Pravno praznino v zvezi s plačilom prehrane zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa iz panožne kolektivne pogodbe razlagati tako, da je tudi tožnik upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom v enakem obsegu, kot delavci, ki delo opravljajo v nadurnem in prerazporejenem delovnem času - v višini sorazmernega urnega zneska in je s tem zagotovljena enaka obravnava vseh delavcev, ki delajo preko 11 ur dnevno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.