odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059348
ZIZ člen 15. ZPP člen 11, 11/1, 78, 78/1, 80, 81, 81/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.
pravdno nesposobna oseba - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - stečajni upravitelj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samostojna vloga - pritožba - odobritev procesnih dejanj - poziv sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo ekonomičnosti postopka
Dolžnik je pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča je sicer, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
varnostni ukrep odvzema predmetov - sporazum o priznanju krivde - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - nesorazmernost ukrepa - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
V primeru sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pomeni naknadno določen odvzem predmetov nedovoljeno dopolnjevanje volje strank, zato sodišče tega ukrepa, potem ko je sporazum enkrat sprejelo, ne bi smelo izreči.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - načelo kontradiktornosti
Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.
Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
Zakon določa eno izmed (izpodbojnih) domnev, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa temu ne oporeka, da je imela tožeča stranka blokirana oba transakcijska računa od 11. 8. 2014 dalje. Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški pravdnega postopka
Storitev se plača odvetniku po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo.
Pooblaščenec tožnika je za vsa opravljena procesna dejanja po 6. 4. 2019 priglasil stroške skladno z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času uvedbe postopka, oziroma v višini vrednosti storitve 300 točk, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.