ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057881
ZPP člen 208, 208/2. ZBan-1 člen 261e, 350a. ZRPPB člen 265.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost države - izbris delnic - prenehanje kvalificiranih obveznosti - nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - izredni ukrep - nezakonit ukrep - zakonitost odločbe - Banka Slovenije - postopek pred Ustavnim sodiščem - pasivna legitimacija - javni interes - odločba o izrednih ukrepih - povrnitev premoženjske škode - pravica do sodnega varstva
Ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo dvoma, da je zakonodajalec dolžan predvideti postopek, v katerem bo tožnica imela dejansko možnost doseči presojo zakonitosti izrečenega ukrepa, ni pa še bilo (in še vedno ni) jasno, kdo je odgovoren za posledice morebitne nezakonitosti ukrepa.
Nobene od toženk, zoper katere je tožnica vložila tožbo, tako ta čas ni mogoče z dovolj veliko verjetnostjo izključiti iz kroga možnih odgovornih oseb. Če bo ugotovljeno, da BS kot tisti subjekt, ki je izdal sporne odločbe, zaradi svojega položaja v bančnem sistemu Slovenije in EU ne more odškodninsko odgovarjati, prideta v poštev kot odgovorni osebi bodisi država, katere organ je BS, bodisi banka, ki je s svojim poslovanjem povzročila izrek izrednega ukrepa.
Ob tako nedorečeni pasivni legitimaciji in procesno-pravnem okviru odločanja o nezakonitosti odločbe BS bi nadaljevanje postopka pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in tudi sodišča.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - pomoč - vrednost prejete pomoči
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, sodišče odloči, da dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Sodišče si je prizadevalo, da bi se dediči dogovorili o plačilu terjatve, občina pa dedičev ne more prisiliti k temu in tudi ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar pa zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejela oziroma da ji pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059348
ZIZ člen 15. ZPP člen 11, 11/1, 78, 78/1, 80, 81, 81/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.
pravdno nesposobna oseba - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - stečajni upravitelj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samostojna vloga - pritožba - odobritev procesnih dejanj - poziv sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo ekonomičnosti postopka
Dolžnik je pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča je sicer, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
varnostni ukrep odvzema predmetov - sporazum o priznanju krivde - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - nesorazmernost ukrepa - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
V primeru sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pomeni naknadno določen odvzem predmetov nedovoljeno dopolnjevanje volje strank, zato sodišče tega ukrepa, potem ko je sporazum enkrat sprejelo, ne bi smelo izreči.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
stroški postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - nasprotna tožba - pregled listin - materialni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo končni uspeh pravdnih strank, ko je seštelo vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej ocenilo, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059484
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba jezika v postopku - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - obžalovanje - sprememba kazenske sankcije
Ko zagovornik grajano sodbo izpodbija v delu, kolikor se nanaša na uporabo jezika, v katerim je bil voden kazenski postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obtoženec v nobeni fazi postopka ni izjavil, da ne razume, kaj se mu očita, oziroma zakaj se v postopku sploh nahaja, tudi v tistem delu postopka ne, kjer je krivdo priznal.
Sodišče prve stopnje je obtožencu odmerilo prestrogo zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča so olajševalne okoliščine, ki jih je v grajani sodbi sicer pravilno ugotovilo, prišle v premajhni meri do izraza oziroma jih je sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo v obtoženčevo korist.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79.
osebni stečaj - solastniški delež na nepremičnini - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - stečajna masa - pravna podlaga za izvzem - sodna praksa - predmeti izvzeti iz izvršbe
Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
premoženje Katoliške cerkve - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - venire contra factum proprium - kanonsko pravo - veljavnost pravnega posla - prodajna pogodba - dopustna kavza - prodaja delnic - odstop terjatve (cesija) - zastopanje - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja - pristojnosti nadškofa - Sveti sedež - posel izrednega upravljanja - izpolnitveni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - odobritev pravnega posla - pomanjkanje stvarne legitimacije - temeljna načela obligacijskega prava - pogodbena podlaga
Treba je zaključiti, da je bila tudi cesijska pogodba veljavno sklenjena, če je bilo zastopanje cedenta kupnine enako kot zastopanje prodajalca (celo v poslu med istimi strankami). Zato za iztoževanje cedirane terjatve tožnica nima več aktivne stvarne legitimacije.
Nobenega razloga ni videti, da tudi kanonsko pravo, kot druge sfere avtonomnega prava, ne bi bilo podvrženo enakim korektivom omenjenih temeljnih načel obligacijskega prava - vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic, kadar jih je treba uporabiti pri reševanju spornih razmerij.