Kadar v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, je v skladu s sodno prakso dopusten tudi dvočlenski izrek, ki ga sestavljata odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati določen znesek, ter ugotovitev, da terjatev tožene stranke ne obstoji.
V konkretnem primeru gre za mešano pogodbo, saj je tožnik dobavil toplotno črpalko, nato pa jo tudi montiral na obstoječ sistem ogrevanja, pri čemer toplotna črpalka ne predstavlja (zgolj) uporabljenega materiala.
Toženka je v razmerju do tožnika potrošnik, zaradi česar je roke za grajanje napak presojalo v skladu z določili ZVPot, ki je lex specialis nasproti OZ ter predvideva daljše roke.
odpoved pogodbe - odpovedni rok - razlaga pogodbenih določil - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna.
Pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo je sodišče vezano na merila iz 179. člena OZ, to je stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odmera poteka na dveh ravneh – konkretni in abstraktni. Po eni strani je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca (subjektivno merilo) in mu z odškodnino nameniti pravično zadoščenje za omilitev njegovih bolečin, po drugi strani pa je treba upoštevati tudi primere iz sodne prakse (objektivno merilo). Tak pristop je potreben zato, ker je oškodovančevo individualno vrednotenje konkretnih posledic oziroma njegovo subjektivno doživljanje že po naravi stvari vedno poudarjeno neugodno, korekcija z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja primerjavo ugotovljenih škodnih posledic konkretnega oškodovanca s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, pa zagotovi enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
odprava zamakanja - drugo primerno stanovanje - normalna uporaba stanovanja - izvedenec gradbene stroke
V primeru, da namreč tožnica kot lastnica stanovanja kopalnice ne bi prenovila oz. kot zatrjuje toženka ne odpravila zamakanja v kopalnici, bi toženka lahko na podlagi tretjega odstavka 93. člena SZ-1 od tožnice zahtevala, da ji preskrbi drugo primerno stanovanje. Takega zahtevka pa toženka nikoli ni postavila.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - odločitev o stroških - dopolnilni sklep o stroških
Pritožnik ne izpodbija odločitve, sprejete z izpodbijanim sklepom, pritožba zaradi tega, ker sodišče o priglašenih stroških (še) ni odločilo, pa ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058384
ZNP-1 člen 89, 216, 216/1. ZPP člen 262, 262/2.
izpodbijanje očetovstva - nepravdni postopek - analiza DNK (DNA) - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - dolžnost sodelovanja stranke
Določba 89. člena ZNP-1 predvideva prisilo v primeru, da udeleženec izvedbo DNK analize odkloni. Ta določba odstopa od siceršnjega pravila, da v primeru strankine procesne neaktivnosti sodišče oceni pomen te njene neaktivnosti (262. člen ZPP). Vendar se določba uporablja le za zadeve, vložene po 15. 4. 2019. Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokončajo po prej veljavnih procesnih pravilih.
V skladu s procesnimi določbami, ki jih je treba v obravnavani zadevi uporabiti (262. člen ZPP), prisilni ukrepi zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu oz. ni pristopila k izvedbi DNK analize, niso dopustni. Sodišče glede na vse okoliščine presoja pomen dejstva, da stranka ni prišla na zaslišanje oz. se ni odzvala vabilu na opravo DNK analize.
Le v primerih, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Toženec pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko. Zato je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje. Prednostna znamka namreč ne izkazuje, da je toženec pošiljko oddal priporočeno po pošti.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - pogodbena provizija
Za tožnikovo interpretacijo 3. točke pogodbe v procesnem gradivu ni podlage. Popust v višini 50 % je vezan na okoliščine, ko tretja oseba (kupec) ob ogledu ali kasnejših pogajanjih izrecno odkloni plačilo posredovanja in bi plačilo za posredovanje s strani tretje osebe pomenilo bistveni nagib k (ne)sklenitvi prodajne pogodbe. Nikakor pa popust ni pogojevan s tožnikovo (dokončno) izpeljavo posla. Okoliščine v zvezi s popustom, ki jih ureja prej citirana določba, so bile v obravnavanem primeru izpolnjene. To pa predstavlja še dodaten argument k ugotovitvi, da znaša toženčeva obveznost 2 % in ne 4 % od pogodbe vrednosti.
ZPVAS člen 8, 8/2, 10. ZD člen 84, 84/1, 221. ZDen člen 81.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - agrarna skupnost - dodatni sklep o dedovanju
ZPVAS napotuje tudi na 221. člen ZD, na podlagi katerega sodišče z novim (dodatnim) sklepom o dedovanju razdeli pozneje najdeno premoženje (v tem primeru premoženjske pravice, vrnjene po določbah ZPVAS) na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
pritožba - pooblaščenec - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - oseba brez PDI - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker sta pritožnika zoper odločitev prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo, o kateri odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit za postopek pred višjim sodiščem.
zavrženje tožbe - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - zadostno število izvodov tožbe - po elektronski pošti oddana vloga - potrdilo o oddani pošiljki
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je obe vlogi vložila po elektronski pošti in navadni pošti v dveh izvodih, skupaj s priloženimi fotografijami in fotokopijami. Pritožbenih navedb, da je vlogi vložila v dveh izvodih z ničemer ni izkazala (na primer s potrdilom o oddaji pošiljke, v katerem bi bil s strani sodišča potrjen sprejem dveh izvodov vloge), iz vsebine dohodnih štampiljk, pa izhaja, da sta bili obe vlogi vloženi v enem izvodu. V tožbi in dopolnitvi je sicer res navedla, da jih je posredovala tudi po elektronski pošti, vendar ni navedla na kateri elektronski naslov oziroma je v pritožbi navedla napačen elektronski naslov stečajnega sodišča (elektronski naslovi sodišč namreč ne vključujejo šumnikov), iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje vloge prejelo tudi po elektronski pošti.
Do odprave ustavne neskladnosti pravnega reda, ki dopušča možnost, da obsojenec, v čigar korist je bil, ko je bil še na prostosti, vložen predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, ki izpolnjuje pogoje za vsebinsko odločanje iz tretjega odstavka 129.a člena ZKP, začne prestajati kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu, sme sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev.
Odlog izvršitve kazni zapora ni obvezen in je odvisen od presoje v vsaki konkretni zadevi. Pri odločanju o nadomestni izvršitvi kazni zapora mora sodišče izvesti postopek, ki je podoben postopku sodne odmere kazni in napraviti celovito oceno okoliščin povezanih tako z osebnostjo storilca kot z dejanjem, za katerega je obsojen. To pomeni, da se presoja pritožbenih navedb neizogibno prepleta, ne samo z razlogi v izpodbijanih sklepih, pač pa tudi z razlogi sodbe.
Ker bi, tudi upoštevaje navedbe v predlogih za odložitev nastopa kazni oziroma v pritožbah zoper izpodbijane sklepe, nastop zapornih kazni izničil namen nadomestne izvršitve kazni, je pritožbeno sodišče izvršitev kazni zapora odložilo.
sodna ureditev meje - zadnja mirna posest - kriteriji za ureditev meje
Sodišče prve stopnje je mejo določilo po zadnji mirni posesti. Po tem kriteriju je pravno odločilno zgolj dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki so ga, preden je prišlo do spora, prostovoljno spoštovali vsi mejaši.
Ker temelji izpodbijana odločitev na zadnjem posestnem stanju, so pravno nerelevantna pritožbena stališča, da bi morala meja potekati po (ravni) katastrski meji in zavzemanja, da je ta katastrski prikaz natančen.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej fazi postopka terjatev tožnice še ni verjetno izkazana in zato tudi ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Iz listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi, in predloga za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je toženka kršila določbe 3. odstavka 182. člena ZDR-1. Ta določba namreč nalaga delodajalcu, da mora delavcem, ki imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Sodišče je pravilno upoštevalo tudi določbo 3. odstavka 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno prerazporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec z upoštevanjem potreb delovnega časa pisno utemeljiti svojo odločitev, ne nalaga pa mu obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi.
dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - navzočnost strank pri ogledu - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - oprava ogleda - čas oprave - poslovni čas sodišča
Ogled, ki ga zaradi podajanja svojega mnenja opravi izvedenec, ni dokaz z ogledom, ki ga opravi sodišče.
zamuda roka - procesna predpostavka - zavrženje pritožbe - prava neuka stranka - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnica ne izpodbija bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pritožba zoper sodbo vložena prepozno. Če stranka ne ve, kako se štejejo in varujejo roki, to ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pravnega sredstva
odločitev o pravdnih stroških - izrek stroškovne odločitve - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe pred vročitvijo tožbe toženi stranki - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - izpolnitev zahtevka - potrebni stroški - povod za tožbo - zahteva za povrnitev stroškov postopka - vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki - odgovor tožene stranke - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku
V sodni praksi izreki (akcesornih) stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela; kar velja tako za odločitve sodišča po višini (kadar nekatere od priglašenih stroškov zavrne) kot za odločitve po temelju (torej o tem, katera stranka je dolžna nasprotni povrniti pravdne stroške). V odločitvi o tem, da mora ena stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, je (a contrario) vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama.
Pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP temelji na domnevi o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo (ne torej že na podlagi življenjske situacije, ki utemeljuje tožbeni zahtevek) sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Do umika tožbe je prišlo pred njeno vročitvijo toženkama, torej preden sta za tožbo sploh zvedeli. V času do litispendence (praviloma niti še) ni mogoče govoriti o izpolnitvi tožbenega zahtevka in o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 40, 45, 45/1.
stroški in nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Izvedenec je upravičen do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, med katere sodijo tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, in se obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Tak cenik je tudi Cenik geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije.