V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da tožena stranka ni sama prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, temveč je prenehanje vtoževane terjatve dosegla tožnica z enostransko pobotno izjavo. Ker je pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, izjema od splošnega pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ga je treba razlagati ozko. Izpolnitev obveznosti in pobot sta dva različna načina prenehanja obveznosti, zato se po presoji pritožbenega sodišča pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ne nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka tožbo umakne po tem, ko je podala enostransko pobotno izjavo.
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - ugotovitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - dobra vera - služnostna pot - potrebe gospodujočega zemljišča
Novi pridobitelj nepremičnine je tisti, ki ima poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Potrebnost in koristnost nista pogoja za priposestvovanje služnosti. Sta pa potrebnost in koristnost služnosti pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
Iz same kompozicije nepremičnin je jasno, da sta tožnika pot uporabljala, ne glede na to, ali sta (so)prispevala k asfaltiranju, saj sporna pot predstavlja edini možen dostop do njune nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
prometna nesreča motornih vozil - trčenje dveh motornih vozil - prehitra vožnja - neprilagojena hitrost vožnje - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Pritožbena trditev tožnika, da je zavarovanka toženke vozila po sredini ceste, drži. Vendar pri tem tako pritožnik kot sodišče prve stopnje spregledata ugotovitev izvedenca, da drugačna vožnja zavarovanke toženke na tej cesti sploh ni mogoča, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja toženka. Tožnik skuša vožnjo zavarovanke toženke prikazati kot napačno v luči, da vanjo ne bi trčil, če bi ona vozila po svojem desnem robu. Od nje torej terja, da vozi po robu, da sam lahko vozi z neprilagojeno hitrostjo. To je povsem nevzdržno, pa tudi drži ne, saj je izvedenec pojasnil, kako bi se vozili lahko srečali, če bi obe vozili po svojem desnem robu.
Za odločitev je brez dvoma bistvena ugotovitev izvedenca, da zavarovanka toženke drugače, kot je vozila, glede na naravo vozišča ni mogla. Tako se izkaže, da izvedensko mnenje res ne daje podlage za sokrivdo, temveč je za nesrečo kriv izključno tožnik sam (in ne soudeleženka, kot tožnik neutemeljeno trdi). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, ko je zavarovanki toženke pripisalo sokrivdo za nastanek nesreče zaradi vožnje po sredini vozišča.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga za uporabo stanovanja - lastnik stanovanja - vrnitev stanovanja - lastninska pravica - upravičenje do posesti - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je dokazala, da ima na nepremičnini, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je ta v dejanski oblasti toženke (92. člen SPZ). Toženka ni dokazala, da je do posesti teh prostorov upravičena (93. člen SPZ). Podredni tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev prostorov je zato utemeljen.
Sprememba odločitve o (ne)pravočasnosti odgovora na pritožbo oz. o (ne)priznanju stroškov sestave odgovora na pritožbo ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00058603
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 50, 50/1, 50/2, 57, 57/1.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine
Odločba o etažiranju stanovanjske stavbe je pravnomočna, v zvezi s to stavbo ni (več) nobenega spora o lastništvu, zato ni ovir, da sodišče v tem postopku določi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi skladno z določili 43. člena ZVEtL-1 ter kdo so lastniki tako določenega zemljišča. Ker je treba ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati nepravdni postopek, je višje sodišče ugodilo pritožbama in sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, razveljavilo.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - vložitev vloge pri neobstoječem organu - pravočasnost vloge, vezane na rok
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo, če je mogoča vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Vendar pa toženka odgovora na tožbo ni poslala na nepristojno sodišče, pač pa na neobstoječe sodišče: poslala ga je na naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9. Ker na tem naslovu Okrajnega sodišča ni, je pošta pisanje vrnila toženki. Uporaba desetega odstavka 112. člena ZPP tako ne pride v poštev, saj odgovor na tožbo na pristojno sodišče ni prispel iz nepristojnega sodišča.
ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
nagrada izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - prekoračitev roka - upravičeni razlogi - zahtevnost mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - znižanje nagrade - višina nagrade izvedenca
Do prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja je prišlo iz upravičenih razlogov. Izvedenec je opravil ogled, naknadno je moral pridobiti še pooblastilo s strani sodišča in dokumentacijo s strani Upravne enote D., šele nato (torej očitno šele po dveh mesecih) pa je na podlagi pridobljene dokumentacije lahko pričel z izdelavo izvedenskega mnenja, o čemer je tudi obvestil sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da je šlo v konkretni zadevi za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, da je izvedenec rok prekoračil le za dva meseca in pol ter da je po pozivu k predložitvi mnenja izvedensko mnenje sodišču (v roku dveh tednov) tudi poslal.
V konkretni zadevi gre za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Izvedenec je moral mnenje podati o gradnji zelo zahtevnega objekta - hotelsko trgovskega objekta, v zvezi s tem pa je moral odgovoriti na izjemno kompleksna vprašanja, in sicer je moral opredeliti in finančno ovrednotiti obsežna izvedena dela, ugotoviti manjvrednost del, vzroke za zatrjevane napake ter pripraviti končni obračun izvedenih del. Pri tem je moral opraviti ogled objekta, preštudirati obsežno spisovno gradivo (več kot 3000 strani) in pridobljeno dodatno gradbeno dokumentacijo, mnenje pa je pripravil na 44 straneh.
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
ZKP člen 87, 87/2, 129a, 129a/2, 129a/3, 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spremenjena sodna praksa - ustavna odločba
Ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23. 6. 2022, predloga A. A., ki je že na prestajanju zaporne kazni, ni mogoče šteti za prepoznega, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
ZGD-1 člen 52, 52/3, 318, 318/2, 321, 321/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 7, 40, 40/1.
posebna revizija - obrazloženost sodne odločbe - nasprotje med razlogi - opredelitev do odločilnih dejstev - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - meje preizkusa predloga - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stroški posebne revizije
Sodna odločba mora biti obrazložena tako, da je iz nje razvidno, da se je sodišče z argumenti strank seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče tudi v nepravdnem postopku odloča (le) v mejah konkretnega in določnega predloga, ki ga je treba preizkusiti v mejah v predlogu navedenih razlogov o odločilnih dejstvih.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (2019) člen 2, 2/1, 7, 7/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
Zasebna tožilka tako v pritožbi utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodno takso pravočasno plačala, pri čemer zakonska določila (tretji in četrti odstavek 52. člena ZKP) od zasebne tožilke ne zahtevajo, da bi morala sodišču predložiti tudi dokazilo o plačilu sodne takse. Zadostuje plačilo in tega je zasebna tožilka, kot kaže pritožbi priložena listina, očitno opravila.
prekinitev nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razlog za zavrženje tožbe
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba tožbo nemudoma zavreči, ker tožnica ni poslovno sposobna in se pooblastila ne da sanirati. Da bi bila tožnica poslovno nesposobna, ni izkazano. Pritožnika niti ne trdita, da je bila tožnici poslovna sposobnost odvzeta, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je še v teku.
Tožbe ni mogoče nemudoma zavreči, saj mora v skladu z 88. členom ZPP sodišče tožeči stranki, ki pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, naložiti, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo, ali izjavi, da se bo zastopala sama.
ZFPPIPP člen 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-2, 78/2-3, 78/2-5, 82, 82/3, 83, 83/4, 83/5, 83/7. ZGD-1 člen 527, 527/1-1. OZ člen 421, 421/1.
upniški odbor - zahteva upnika - prenos terjatve - članstvo v upniškem odboru - člani upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - volitve članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - povezane družbe - ožje povezane osebe - usklajeno delovanje - procesna sposobnost - učinki odstopa terjatve - sprememba lastništva - zloraba procesnih pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prenos terjatve kot tudi sprememba lastništva v upniku po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora kažeta znake zlorabe procesnih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00058392
ZPP člen 286b, 286b/1. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3. ZVis člen 72a, 72a/1, 72b, 72b/1, 72b/2, 72g, 72g/2, 72g/3. ZIPRS1718 člen 60, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/2. ZIPRS2223 člen 35, 35/1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2017) člen 3, 3/2, 51.
pogodba o financiranju - sklenitev aneksa k pogodbi - financiranje visokošolske dejavnosti - razlaga pogodbe - sprememba predpisa - kolektivna pogodba - povišanje plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javno financiranje visokošolskih zavodov - avtonomija - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - vodenje postopka - takojšnje grajanje procesne kršitve
Kolektivne pogodbe so splošni pravni akt s posebnim in mešanim pravnim značajem, saj imajo tako značaj pogodbe (obligacijski del, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe) kot tudi pravne norme (normativni del kot podlaga za urejanje individualnih delovnih razmerij). Pritožnica ima sicer prav, da kolektivna pogodba nominalno ni predpis, saj ne gre za oblastni pravni akt, ki bi ga izdal državni zbor, vlada ali upravni organ, pač pa se stranke kolektivne pogodbe samostojno in svobodno odločijo za njihovo sklenitev in za oblikovanje njihove vsebine. Toda tudi kolektivna pogodba ima v normativnem delu (tudi glede določanja in izplačevanja plač) za tožnico enak zavezujoč učinek kot prisilni predpis. Zato je prvostopenjsko sodišče spremembo Kolektivne pogodbe pravilno štelo kot spremembo predpisa, ki neposredno vpliva na Pogodbo.
Obdolženec obtožen tudi storitve kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena KZ-1 in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, ki sta umeščeni v XXIX. poglavje KZ-1 in za kateri je zagrožena kazen od enega do petih let zapora. Drugi odstavek 196. člena ZKP ne dopušča varščine v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, pa je obdolženec utemeljeno sumljiv storitve med drugim tudi kaznivega dejanja iz XXIX. poglavja KZ-1, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora. Torej v predmetni zadevi pripora niti ni možno nadomestiti z milejšim ukrepom varščine.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha pravdnih strank - neuspeh v postopku - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - obveznost povrnitve - slabo premoženjsko stanje toženca
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka pravilno odločilo na podlagi uspeha strank v postopku.
Šibko premoženjsko stanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Toženka je v primeru, da izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščena le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki.