vložitev predloga za dopustitev revizije - odmera pravdnih stroškov - poseben sklep o višini stroškov
Pritožnik odmere stroškov ne izpodbija, temveč zgolj navaja, da bo v primeru uspeha v revizijskem postopku stroškovna odločitev drugačna. Ker pritožnik ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja, vložitev izrednega pravnega sredstva pa na pravilnost odmere stroškov ne vpliva, njegova pritožba ni utemeljena.
ZMed člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/4. ZIZ člen 15, 239, 272. ZPP člen 339, 339/2-14.
zavarovanje z začasno odredbo - mediji - povezane osebe - prodaja poslovnega deleža - soglasje ministrstva - ničnost pogodb - predpostavke za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe res odloča s stopnjo verjetnosti, vendar pa mora (v celoti) obrazložiti, zakaj meni, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - vložitev vloge pri neobstoječem organu - pravočasnost vloge, vezane na rok
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo, če je mogoča vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Vendar pa toženka odgovora na tožbo ni poslala na nepristojno sodišče, pač pa na neobstoječe sodišče: poslala ga je na naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9. Ker na tem naslovu Okrajnega sodišča ni, je pošta pisanje vrnila toženki. Uporaba desetega odstavka 112. člena ZPP tako ne pride v poštev, saj odgovor na tožbo na pristojno sodišče ni prispel iz nepristojnega sodišča.
prekinitev nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razlog za zavrženje tožbe
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba tožbo nemudoma zavreči, ker tožnica ni poslovno sposobna in se pooblastila ne da sanirati. Da bi bila tožnica poslovno nesposobna, ni izkazano. Pritožnika niti ne trdita, da je bila tožnici poslovna sposobnost odvzeta, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je še v teku.
Tožbe ni mogoče nemudoma zavreči, saj mora v skladu z 88. členom ZPP sodišče tožeči stranki, ki pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, naložiti, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo, ali izjavi, da se bo zastopala sama.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/2. ZPP člen 188, 188/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - umik predloga - vročitev umika - vročitev upniku - pravica upnika do izjave - soglasje k umiku - odklonitev soglasja - vsebinska odločitev - ustavitev postopka za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Smiselna uporaba določbe drugega odstavka 188. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tudi v postopku odpusta obveznosti terja vročitev dolžnikovega umika predloga za odpust obveznosti v izjavo upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, in njegovo soglasje za umik.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga za uporabo stanovanja - lastnik stanovanja - vrnitev stanovanja - lastninska pravica - upravičenje do posesti - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je dokazala, da ima na nepremičnini, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je ta v dejanski oblasti toženke (92. člen SPZ). Toženka ni dokazala, da je do posesti teh prostorov upravičena (93. člen SPZ). Podredni tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev prostorov je zato utemeljen.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - ugotovitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - dobra vera - služnostna pot - potrebe gospodujočega zemljišča
Novi pridobitelj nepremičnine je tisti, ki ima poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Potrebnost in koristnost nista pogoja za priposestvovanje služnosti. Sta pa potrebnost in koristnost služnosti pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
Iz same kompozicije nepremičnin je jasno, da sta tožnika pot uporabljala, ne glede na to, ali sta (so)prispevala k asfaltiranju, saj sporna pot predstavlja edini možen dostop do njune nepremičnine.
Zasebna tožilka tako v pritožbi utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodno takso pravočasno plačala, pri čemer zakonska določila (tretji in četrti odstavek 52. člena ZKP) od zasebne tožilke ne zahtevajo, da bi morala sodišču predložiti tudi dokazilo o plačilu sodne takse. Zadostuje plačilo in tega je zasebna tožilka, kot kaže pritožbi priložena listina, očitno opravila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da tožena stranka ni sama prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, temveč je prenehanje vtoževane terjatve dosegla tožnica z enostransko pobotno izjavo. Ker je pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, izjema od splošnega pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ga je treba razlagati ozko. Izpolnitev obveznosti in pobot sta dva različna načina prenehanja obveznosti, zato se po presoji pritožbenega sodišča pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ne nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka tožbo umakne po tem, ko je podala enostransko pobotno izjavo.
ZKP člen 87, 87/2, 129a, 129a/2, 129a/3, 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spremenjena sodna praksa - ustavna odločba
Ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23. 6. 2022, predloga A. A., ki je že na prestajanju zaporne kazni, ni mogoče šteti za prepoznega, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
nagrada izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - prekoračitev roka - upravičeni razlogi - zahtevnost mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - znižanje nagrade - višina nagrade izvedenca
Do prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja je prišlo iz upravičenih razlogov. Izvedenec je opravil ogled, naknadno je moral pridobiti še pooblastilo s strani sodišča in dokumentacijo s strani Upravne enote D., šele nato (torej očitno šele po dveh mesecih) pa je na podlagi pridobljene dokumentacije lahko pričel z izdelavo izvedenskega mnenja, o čemer je tudi obvestil sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da je šlo v konkretni zadevi za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, da je izvedenec rok prekoračil le za dva meseca in pol ter da je po pozivu k predložitvi mnenja izvedensko mnenje sodišču (v roku dveh tednov) tudi poslal.
V konkretni zadevi gre za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Izvedenec je moral mnenje podati o gradnji zelo zahtevnega objekta - hotelsko trgovskega objekta, v zvezi s tem pa je moral odgovoriti na izjemno kompleksna vprašanja, in sicer je moral opredeliti in finančno ovrednotiti obsežna izvedena dela, ugotoviti manjvrednost del, vzroke za zatrjevane napake ter pripraviti končni obračun izvedenih del. Pri tem je moral opraviti ogled objekta, preštudirati obsežno spisovno gradivo (več kot 3000 strani) in pridobljeno dodatno gradbeno dokumentacijo, mnenje pa je pripravil na 44 straneh.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost staršev
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.