služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - ugotovitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - dobra vera - služnostna pot - potrebe gospodujočega zemljišča
Novi pridobitelj nepremičnine je tisti, ki ima poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Potrebnost in koristnost nista pogoja za priposestvovanje služnosti. Sta pa potrebnost in koristnost služnosti pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
Iz same kompozicije nepremičnin je jasno, da sta tožnika pot uporabljala, ne glede na to, ali sta (so)prispevala k asfaltiranju, saj sporna pot predstavlja edini možen dostop do njune nepremičnine.
ZMed člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/4. ZIZ člen 15, 239, 272. ZPP člen 339, 339/2-14.
zavarovanje z začasno odredbo - mediji - povezane osebe - prodaja poslovnega deleža - soglasje ministrstva - ničnost pogodb - predpostavke za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe res odloča s stopnjo verjetnosti, vendar pa mora (v celoti) obrazložiti, zakaj meni, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00058392
ZPP člen 286b, 286b/1. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3. ZVis člen 72a, 72a/1, 72b, 72b/1, 72b/2, 72g, 72g/2, 72g/3. ZIPRS1718 člen 60, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/2. ZIPRS2223 člen 35, 35/1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2017) člen 3, 3/2, 51.
pogodba o financiranju - sklenitev aneksa k pogodbi - financiranje visokošolske dejavnosti - razlaga pogodbe - sprememba predpisa - kolektivna pogodba - povišanje plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javno financiranje visokošolskih zavodov - avtonomija - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - vodenje postopka - takojšnje grajanje procesne kršitve
Kolektivne pogodbe so splošni pravni akt s posebnim in mešanim pravnim značajem, saj imajo tako značaj pogodbe (obligacijski del, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe) kot tudi pravne norme (normativni del kot podlaga za urejanje individualnih delovnih razmerij). Pritožnica ima sicer prav, da kolektivna pogodba nominalno ni predpis, saj ne gre za oblastni pravni akt, ki bi ga izdal državni zbor, vlada ali upravni organ, pač pa se stranke kolektivne pogodbe samostojno in svobodno odločijo za njihovo sklenitev in za oblikovanje njihove vsebine. Toda tudi kolektivna pogodba ima v normativnem delu (tudi glede določanja in izplačevanja plač) za tožnico enak zavezujoč učinek kot prisilni predpis. Zato je prvostopenjsko sodišče spremembo Kolektivne pogodbe pravilno štelo kot spremembo predpisa, ki neposredno vpliva na Pogodbo.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
prometna nesreča motornih vozil - trčenje dveh motornih vozil - prehitra vožnja - neprilagojena hitrost vožnje - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Pritožbena trditev tožnika, da je zavarovanka toženke vozila po sredini ceste, drži. Vendar pri tem tako pritožnik kot sodišče prve stopnje spregledata ugotovitev izvedenca, da drugačna vožnja zavarovanke toženke na tej cesti sploh ni mogoča, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja toženka. Tožnik skuša vožnjo zavarovanke toženke prikazati kot napačno v luči, da vanjo ne bi trčil, če bi ona vozila po svojem desnem robu. Od nje torej terja, da vozi po robu, da sam lahko vozi z neprilagojeno hitrostjo. To je povsem nevzdržno, pa tudi drži ne, saj je izvedenec pojasnil, kako bi se vozili lahko srečali, če bi obe vozili po svojem desnem robu.
Za odločitev je brez dvoma bistvena ugotovitev izvedenca, da zavarovanka toženke drugače, kot je vozila, glede na naravo vozišča ni mogla. Tako se izkaže, da izvedensko mnenje res ne daje podlage za sokrivdo, temveč je za nesrečo kriv izključno tožnik sam (in ne soudeleženka, kot tožnik neutemeljeno trdi). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, ko je zavarovanki toženke pripisalo sokrivdo za nastanek nesreče zaradi vožnje po sredini vozišča.
prekinitev nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razlog za zavrženje tožbe
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba tožbo nemudoma zavreči, ker tožnica ni poslovno sposobna in se pooblastila ne da sanirati. Da bi bila tožnica poslovno nesposobna, ni izkazano. Pritožnika niti ne trdita, da je bila tožnici poslovna sposobnost odvzeta, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je še v teku.
Tožbe ni mogoče nemudoma zavreči, saj mora v skladu z 88. členom ZPP sodišče tožeči stranki, ki pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, naložiti, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo, ali izjavi, da se bo zastopala sama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
Zasebna tožilka tako v pritožbi utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodno takso pravočasno plačala, pri čemer zakonska določila (tretji in četrti odstavek 52. člena ZKP) od zasebne tožilke ne zahtevajo, da bi morala sodišču predložiti tudi dokazilo o plačilu sodne takse. Zadostuje plačilo in tega je zasebna tožilka, kot kaže pritožbi priložena listina, očitno opravila.
ZFPPIPP člen 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-2, 78/2-3, 78/2-5, 82, 82/3, 83, 83/4, 83/5, 83/7. ZGD-1 člen 527, 527/1-1. OZ člen 421, 421/1.
upniški odbor - zahteva upnika - prenos terjatve - članstvo v upniškem odboru - člani upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - volitve članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - povezane družbe - ožje povezane osebe - usklajeno delovanje - procesna sposobnost - učinki odstopa terjatve - sprememba lastništva - zloraba procesnih pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prenos terjatve kot tudi sprememba lastništva v upniku po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora kažeta znake zlorabe procesnih pravic.
ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
nagrada izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - prekoračitev roka - upravičeni razlogi - zahtevnost mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - znižanje nagrade - višina nagrade izvedenca
Do prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja je prišlo iz upravičenih razlogov. Izvedenec je opravil ogled, naknadno je moral pridobiti še pooblastilo s strani sodišča in dokumentacijo s strani Upravne enote D., šele nato (torej očitno šele po dveh mesecih) pa je na podlagi pridobljene dokumentacije lahko pričel z izdelavo izvedenskega mnenja, o čemer je tudi obvestil sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da je šlo v konkretni zadevi za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, da je izvedenec rok prekoračil le za dva meseca in pol ter da je po pozivu k predložitvi mnenja izvedensko mnenje sodišču (v roku dveh tednov) tudi poslal.
V konkretni zadevi gre za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Izvedenec je moral mnenje podati o gradnji zelo zahtevnega objekta - hotelsko trgovskega objekta, v zvezi s tem pa je moral odgovoriti na izjemno kompleksna vprašanja, in sicer je moral opredeliti in finančno ovrednotiti obsežna izvedena dela, ugotoviti manjvrednost del, vzroke za zatrjevane napake ter pripraviti končni obračun izvedenih del. Pri tem je moral opraviti ogled objekta, preštudirati obsežno spisovno gradivo (več kot 3000 strani) in pridobljeno dodatno gradbeno dokumentacijo, mnenje pa je pripravil na 44 straneh.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/2. ZPP člen 188, 188/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - umik predloga - vročitev umika - vročitev upniku - pravica upnika do izjave - soglasje k umiku - odklonitev soglasja - vsebinska odločitev - ustavitev postopka za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Smiselna uporaba določbe drugega odstavka 188. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tudi v postopku odpusta obveznosti terja vročitev dolžnikovega umika predloga za odpust obveznosti v izjavo upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, in njegovo soglasje za umik.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (2019) člen 2, 2/1, 7, 7/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00058603
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 50, 50/1, 50/2, 57, 57/1.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine
Odločba o etažiranju stanovanjske stavbe je pravnomočna, v zvezi s to stavbo ni (več) nobenega spora o lastništvu, zato ni ovir, da sodišče v tem postopku določi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi skladno z določili 43. člena ZVEtL-1 ter kdo so lastniki tako določenega zemljišča. Ker je treba ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati nepravdni postopek, je višje sodišče ugodilo pritožbama in sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, razveljavilo.
ZKP člen 87, 87/2, 129a, 129a/2, 129a/3, 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spremenjena sodna praksa - ustavna odločba
Ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23. 6. 2022, predloga A. A., ki je že na prestajanju zaporne kazni, ni mogoče šteti za prepoznega, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 46.
nezakoniti dokazi - prepoznava obdolženca - prepoznava na podlagi fotografij - identiteta storilca - huda telesna poškodba - neutemeljena pritožba
Navedbe zagovornikov, ki poskušajo prepričati, da izpodbijana sodba temelji na nezakonitih dokazih, so netočne in jim zato ni slediti. To velja tudi za navedbe o nezakonitosti opravljene prepoznave obdolženca, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila v obravnavanem primeru taka prepoznava v smislu določb 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sploh opravljena. Navedenim pričam je obdolženčevo fotografijo pokazal prijatelj, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, zato zagovorniki s takimi zavajajočimi navedbami ne morejo uspeti, še manj pa s tem vzbuditi dvom o načinu ugotovitve identitete storilca obravnavanega kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00058329
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 50. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za izrek ukrepa - obrazloženost odločitve - izvajanje dokazov - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - rok za pritožbo
Sodišče prve stopnje poleg opisanega zgolj podaja zaključek, da pridržana oseba že sedaj hudo ogroža svoje zdravje in življenje, pa ne obrazloži s čim ga ogroža in kakšni (konkretni) nevarnosti za zdravje in življenje se izpostavlja (zadnji odstavek na 5 strani izpodbijanega sklepa). Ostali zaključki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa so na ravni abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja – udeleženka bi lahko hudo ogrožala zdravje in življenje drugih, ker se dezorganizirana in dezinhibirana ne bi zmogla zadovoljivo držati vseh ukrepov za obvladovanje širjenja COVID; ne bi bila sposobna primerno poskrbeti za svojo varnost, zdravje in življenje; bi lahko padla in se poškodovala; ne bi prepoznala slabšanja in ogrožanja, ki si ga počne, bolezen bi se razraščala (in bi se težave stopnjevale v primerjavi s stanjem ob sprejemu); ob vsem tem je realno pričakovati, da bi hudo ogrožala svoje zdravje in življenje. Takšnih nekonkretiziranih in abstraktnih nevarnosti ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.