odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlogi za odlog izvršbe - možnost poplačila - obročno odplačilo dolga
Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Utemeljen je le v primeru, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika v časovno omejenem času, za katerega je z zakonom dovoljen odlog. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upnikovo pravico do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten omejen čas, da poišče način poplačila in se izogne prisilni prodaji nepremičnine.
prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - utemeljitev predloga za delegacijo pristojnosti
Iz obtožnega predloga, vloženega pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, sicer izhaja, da je obdolžena A. A. zoper oškodovanko kot tožilko pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vodila kazenski postopek, ki je rezultiral v obsodilni sodbi, vendar navedeno samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj oškodovanka kot tožilka v zvezi s tem v predlogu niti ne zatrjuje, da bi pri tem šlo za takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti pred navedenim sodiščem.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezaupanje v delo sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - medijska odmevnost
Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno. Višje sodišče ob presoji utemeljenosti zagovornikovega predloga za prenos krajevne pristojnosti poudarja, da je o vsebinsko enakih argumentih že odločalo, in sicer v sklepu I Kr 36405/2014 z dne 9. 6. 2022, ko je zavrnilo predloga za prenos krajevne pristojnosti, podana po zagovornikih obdolženega A. A. in B. B.