KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059832
KZ-1 člen 35, 243, 243/1.
kaznivo dejanje ponarejanja denarja - presoja dejanskega stanja - v dvomu v korist obdolženca - dokazna ocena izpovedi prič
V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek, pri tem pa je izpovedbe prič A. A., B. B. in C. C. pravilno ocenilo ter v sodbi utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolženec natakarici ponudil ponarejen bankovec in da ga je prepoznala kot ponarejenega ter ga zavrnila, temveč da je mogoče zaključiti le, da je sicer izrazil namero, da plača zapitek z bankovcem za 500,00 EUR, a ga je natakarica zavrnila, še preden je bankovec sploh videla, zato ker mu ni mogla vrniti presežka, obdolženec pa naj bi, kot je povedala priča A. A., takoj za tem dal na mizo drobiž in z njim plačal naročeno pijačo. Slednja je na glavni obravnavi, enako kot v preiskavi, povedala, da ji je obdolženec zgolj rekel, da ji bo plačal z bankovcem za 500,00 EUR, a bankovca ni videla, in tudi iz izpovedb prič B. B. in C. C. ter drugih izvedenih dokazov ni mogoče z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, zaključiti, da ni bilo tako, priča A. A. pa je tudi zanikala, da se obdolženca boji. Sodišče prve stopnje je obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe in ravnalo pravilno, ko je navedeni predmet vzelo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženec
Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1, posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1.
Že iz navedenega zakonskega določila o procesnem obravnavanju prijave prijavitelja udeležbe izhaja, da sodišče prve stopnje ob presojanju izkazanosti prijaviteljevega pravnega interesa izhaja iz navedb okoliščin, ki jih je v vlogi za prijavo udeležbe navedel prijavitelj.
V postopku v zvezi s samim odločanjem ali so podani zakonski pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, dovolitev udeležbe ni možna.
Res del sodne prakse (tudi pritožbeno izpostavljena zadeva) zastopa stališče, da zgolj dejstvo, da zakon (57. člen ZNP-1) določenim osebam daje aktivno legitimacijo za vložitev predloga, zadošča za samodejno priznanje pravice do udeležbe v postopku, ki se je začel o predlogu drugega upravičenega predlagatelja. Vendar je to manjšinski del, ki ga novejša pravna teorija ne podpira. Tudi pritožbeno sodišče meni, da samo možna zakonska aktivna legitimacija za vložitev predloga ne vzpostavlja tudi domneve o izkazanosti pravnega interesa po 22. členu ZNP-1.
ZPP člen 163/1, 163/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 25.
povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - stroški za pregled listin
O povrnitvi stroškov tudi v tovrstnih postopkih odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, v kateri morajo biti stroški opredeljeno navedeni.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00058337
ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odločba sodišča - izboljšanje zdravstvenega stanja - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - premestitev na odprti oddelek
V obravnavani zadevi je očitno prišlo do situacije, ki jo obravnava prvi odstavek 71. člena ZDZdr. Ta določa, da lahko psihiatrična bolnišnica osebo, ki se ji zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058277
ZKP člen 16, 133, 133/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 56, 56/1. URS člen 29. ZSKZDČEU-1 člen 138.
vštetje kazni - poseben sklep - pravnomočna sodna odločba - kršitev pravice do izjave v postopku - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - soglasje obsojenca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravni podlagi prvega odstavka 133. člena ZKP, ki določa, da v primeru dvoma o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali o računanju kazni ali če v pravnomočni sodbi ni odločeno o vštetju pripora ali prej prestane kazni ali če jih sodišče ni vštelo pravilno, odloči o tem predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom.
V kontradiktornem postopku je vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izreče in opredeli ne le do navedb nasprotne stranke, temveč tudi do vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Zajema torej pravico do izjave vsakomur v postopku glede njegovih pravic in pravnih interesov. Na zakonski ravni je vključena v določbo 16. člena ZKP, v obravnavanem primeru priznanja in izvršitve izrečene kazni zapora v drugi državi članici, pa tudi v specialno določbo 138. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1).
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljena pritožbena novota
S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
Za nastop fikcije vročitve je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
denarna kazen za pričo - pogoj PCT - neopravičen izostanek z naroka
Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih je v obdobju od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022 temeljilo neposredno na 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), na podlagi katerega je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00058579
ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - odgovornost za škodni dogodek - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - povzročitev škodne nevarnosti - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza - nevarna situacija - instinktivna reakcija - reakcija udeleženca v prometu - soprispevek oškodovanca - kršitev cestnoprometnih predpisov
Pri hipni in instinktivni reakciji v kritični prometni situaciji od udeležencev ni mogoče pričakovati, da bodo vedno ravnali najbolj racionalno in optimalno. Ob celoviti presoji vzročne zveze je v takšnih situacijah pravilno izhodišče, da je pravno relevanten vzrok škode ravnanje udeleženca, ki je z nepravilno vožnjo povzročil nevarno situacijo. Le v izjemnih primerih, ko je reakcija oškodovanca na nepravilno vožnjo povsem neobičajna in močno pretirana ali nesorazmerna, se kot pravno relevanten vzrok za nastalo škodo lahko upošteva tudi ravnanje oškodovanca, ki se kaže kot njegov krivdni soprispevek k nastali nesreči v smislu deljene odgovornosti.
pravni interes za izdajo začasne odredbe - čas izdaje odločbe
Za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje oziroma vložitve predloga.
Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.
Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati.
Kupcu šele oblikovalni zahtevek, s katerim zahteva, da se v pogodbi dogovorjena kupnina zniža zaradi stvarnih napak, daje upravičenje, da s kondikcijskim zahtevkom zahteva vračilo preveč plačane kupnine. Tak zahtevek je postavil tožnik. Ne gre za ugotovitveni zahtevek, kot to zmotno zatrjuje pritožba, marveč za oblikovalni zahtevek, ki je obvezna predpostavka, na podlagi katere kupec posledično lahko uveljavlja denarno terjatev iz naslova znižanja kupnine.
pripor - pravnomočnost - priporni razlogi - preizkus pripornega razloga
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje razloge za pripor nazadnje preizkušalo dne 24. 5. 2022, pritožbeno izpodbijani sklep pa nosi datum 15. 7. 2022, ne more biti na mestu očitek o tem, da je sodišče odločilo o razlogih za pripor skoraj en mesec pred potekom dvomesečnega roka. Sicer pa ta (procesna) kršitev (in ne morda kršitev kazenskega zakona), tudi če bi bila podana, nikakor ne more biti storjena v škodo obtoženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO DRUŽB
VSL00058625
OZ člen 177, 177/2, 178, 183.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - razbremenitev odškodninske odgovornosti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - objektivno žaljiva izjava - žalitev - neresnične trditve - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - upravičen razlog - zadeva javnega pomena - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadki - sežig odpadkov - občinski organ - osebnostna pravica - preklic izjave
Ni nujno, da je vsaka neresnična trditev protipravna. Če je bil tisti, ki je podal izjavo, v dobri veri in je imel sam pri tem resen namen, neresnično sporočilo ni protipravno v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti.
Uspešen pa tudi ne more biti osumljeni, ko navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred izdajo napadenega sklepa zaslišati, saj za takšne navedbe ni podlage v ZKP. Za svojo odločitev je imelo sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča na razpolago vse ustrezne podatke, da je lahko v obravnavani zadevi odločilo.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasprotovanje - diagnoza bolezni - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev zdravljenja
Izpolnjene so zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr in sodelovanje v milejših oblikah zdravljenja ni možno iz razloga, ker zaradi prisotnih bolezenskih simptomov udeleženec nima uvida v potrebo po zdravljenju in zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval.
tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - prekinitev postopka vpisa v sodni register - prokura - predlog za vpis spremembe v sodni register
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
obresti - posojilo - oderuške obresti - oderuštvo - objektivni element oderuštva - subjektivni element oderuštva - višina obrestne mere - domneva oderuških obresti
Sodišče prve stopnje je podrobno, pregledno in argumentirano pojasnilo razloge, na podlagi katerih je pravilno ugotovilo, da sta izkazana tako objektivni kot subjektivni element oderuštva v zvezi z obrestmi, kot so bile dogovorjene v posojilni pogodbi.
Tožnik ni uspel dokazati, da ni vedel, da je toženec v težki finančni stiski oziroma, da ni izkoristil težkega gmotnega položaja toženca pri določitvi višine obrestne mere.