OZ člen 70, 82, 82/1, 82/2, 766, 788, 788/1, 804, 804/1, 804/2. ZPP člen 285. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 19, 19/4.
komisijska pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - obveznosti komitenta - razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - pogodbeno razmerje - odstop terjatve (cesija) - menjava nepremičnin - neodplačen prenos lastninske pravice - neupravičena obogatitev - gradnja družinske hiše - izgradnja komunalne infrastrukture - povrnitev vlaganj - namen pogodbenih strank - stopnja skrbnosti - obligacija prizadevanja - tek zastaralnega roka - provizija - javna dražba - splošni akt občine - pogodba o opremljanju - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa da bo opravila kakšno storitev.
Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta. Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.
Zapis tožeče stranke v vlogi, t.j. umiku tožbe - gre za laično zapisano listino, „zaradi plačila 15.442,03 EUR“, pomeni zgolj pojasnilo tožeče stranka, na kaj se obravnavana zadeva nanaša (oziroma na kaj se glasi) in ga ne gre razumeti na način, da je umik tožbe posledica plačila omenjenega zneska.
dedovanje - zapuščinski postopek - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zahteva za izločitev - izločitev premoženja - laična stranka
Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, sodišče prve stopnje ni opravilo niti materialno procesnega vodstva, niti dedinj ni opozorilo na posledice prekluzije. Na zapuščinski obravnavi je sicer povzelo dedni dogovor, nato pa ugotovilo, da se dve od dedinj z njim ne strinjata, nikoli pa z njimi ni razčistilo, zakaj se dedinji z dednim dogovorom, ki naj bi ga pred tem sklenile, ne strinjata in ali je res težava zgolj pomoten zapis sodišča, ali pa morda kaj drugega. S takšnim postopanjem je prvostopenjsko sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, in nanjo pritožnici v pritožbi tudi utemeljeno opozarjata (prvi odstavek 339. člena ZPP). To bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti v ponovljenem postopku, v primeru spornih dejstev med dedinjami pa tisto, katere pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - čas trajanja zavarovanja
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ).
12. 10. 2021, ko je izvršitelj pri dolžniku opravil rubež, terjatev upnika še ni bila poravnana. Izvršitelj je zato tega dne utemeljeno opravil rubež, stroški, ki so bili povezani z opravo tega izvršilnega dejanja, prav tako pa tudi drugi stroški izvršitelja, ki so nastali v zvezi z vpisom zadeve v evidenco izvršitelja in v zvezi s pripravo na rubež, in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 3. 1. 2022, pa so bili potrebni za izvršbo in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine obdolženčevega (specialnega) povratništva utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri obdolžencu za osebo, ki ji izvrševanje kaznivih dejanj predstavlja način življenja in preživljanja, zato izrečene kazenske sankcije ne gre spreminjati obdolžencu v korist.
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Za prekinitev se bo odločilo, če je drugi postopek že v teku in če je pričakovati, da bo kmalu zaključen. Pri tem mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je torej v dispoziciji sodišča, ne stranke.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - pretekla raba zemljišča - izpodbojna zakonska domneva - dopolnitev izvedenskega mnenja
Predlagateljica kot lastnica stavbe, ki jo je zgradila na tujem zemljišču, je trdila in v postopku na prvi stopnji tudi dokazala, da njena solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni pravilno vknjižena (vknjižena je le kot solastnica do 1/4, ne pa na ostalem pripadajočem zemljišču), to je poleg dejstva, da gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003 edini pogoj za vodenje postopka po določilih ZVEtL-1.
ZVEtL-1 ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču, ampak sodišču daje podlago, da najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu, ki je veljalo do uveljavitve SPZ pridobili lastninsko pravico na tem zemljišču.
Na podlagi prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje stavbe oziroma upravnih dovoljenj, ni mogoče določiti obsega zemljišča, ki naj bi bilo v času gradnje neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Upravna dovoljenja ne obstajajo, prostorski akti pa ne vsebujejo sestavin, iz katerih bi bilo mogoče to ugotoviti. Zato je logičen zaključek, da se je sodišče v zvezi z obsegom zemljišča z normalno redno rabo stavbe prvenstveno oprlo na rabo in namen predlaganega zemljišča.
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe.
ZPND člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNP-1 člen 42.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - psihično nasilje - tehtanje pravic - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev predloga stranke - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
V primeru, ko je nepristranskost sodišča postavljena pod vprašaj, je ustrezno pravno sredstvo predlog za izločitev sodnika. Pritožniki ga niso podali, zato s tovrstnimi očitki v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Kršitev (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. Pritožba ne pove, vsebino katere listine v spisu naj bi sodišče prve stopnje v sklepu napačno povzelo, kakšna je njena pravilna vsebina in zakaj je to odločilno dejstvo, zato je smiselno uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti) zatrjevana pavšalno.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, ki je lahko tako fizično kot psihično in da prav vsako neprijetno, nevljudno ali nekulturno obnašanje še ne pomeni nasilja v smislu ZPND. S tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja in dodaja, da so ukrepi po ZPND namenjeni varovanju pravic in zaščiti žrtev nasilja, pri čemer pa ti ukrepi praviloma posegajo v nekatere pravice storilca, zato je treba vselej opraviti tehtanje med tema dvema sklopoma pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora psihično nasilje, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND, dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
Pritožbene navedbe, da je ZPND usmerjen v varovanje dostojanstva človeka in nedotakljivosti njegove duševne celovitosti, držijo le delno. Prav vsak napad na dostojanstvo ali duševno celovitost (npr. občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja) sam po sebi še ne more biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnosti.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so ravnanja nasprotnega udeleženca za predlagatelje neprijetna, stresna in jim povzročajo stisko (kar se je izkazalo tudi ob zaslišanju druge predlagateljice, ki je na naroku jokala), pa v konkretnem primeru pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano niso takšna, da bi jih bilo mogoče opredeliti za psihično nasilje v smislu ZPND.
Povzročitev škode sama po sebi ne more biti podlaga za ukrepanje po ZPND, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec naredil škodo na vratih.
Izoliran dogodek razbijanja po vratih, četudi bi se res zgodil, bi lahko pomenil nedostojno obnašanje, morda kršitev javnega reda in miru, ne pa tudi nasilja v smislu ZPND.
Četudi je nasprotni udeleženec res brez utemeljenega razloga odstranil kljuke in/ali vrata, je to morda kršitev pravil o upravljanju solastne stvari ali kakšne druge obligacijske pravice, ne pa nasilje (ne zatrjuje se, da bi pri teh menjavah kogarkoli napadel, da bi npr. odrival ali kakorkoli fizično ogrožal predlagatelje). Tudi prekinitev stikov z otrokoma že pojmovno ne more biti nasilje, četudi je najbrž res stresno za otroka.
zapuščinski postopek - dokazi in izvajanje dokazov - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Ugotavljanje morebitnih zlorab v zvezi z zapustnikovim denarjem v času njegovega življenja ni predmet obravnave v zapuščinskemu postopku, zato zapuščinsko sodišče dokazov, ki bi jih stranka potencialno lahko uporabila v pravdnem postopku, ne izvaja.
ZPP člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 1/2, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/2. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 16. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - pogoj vzajemnosti - tuja pravna oseba - dvom o vzajemnosti - druge posebne okoliščine - razlaga mednarodne pogodbe - skupen namen pogodbenikov - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - vrednost predmeta spora
Določba 16. člena BBHPP ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožena stranka, in sicer da zgolj okoliščina, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne utemeljuje odreditve plačila tožniške varščine, da pa jo lahko kakšna druga, dodatna okoliščina oziroma da je za odreditev plačila tožniške varščine poleg okoliščine, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, potrebno izkazati še druge, dodatne okoliščine.
krivdni stroški - nepravilno vročanje vabila - vojaška oseba
Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Pogoj je izpolnjen, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza. Pogoj v pritožnikovem primeru ni bil izpolnjen, ker je za vročanje vabila vojaškim osebam predpisan način po 124. členu ZKP. Razlog za takšno posredno vročanje je v naravi dejavnosti te službe oziroma dela, ki ga vojaške osebe, ki morajo biti vabljene prek svojih nadrejenih, opravljajo.
prikrajšanje nujnega deleža - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - verjetna nevarnost - samostojno pravno sredstvo
V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.
Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.
Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057833
ZIUOPDVE člen 88. KZ-1 člen 86, 86/8.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - podaljšanje roka - objektivni razlogi - COVID-19
Pritožnik s ponavljanjem identičnih navedb, ki jih je sodišče že pravnomočno pretreslo, ne more upravičiti vnovičnega podaljšanja roka za opravo dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 88. členom ZIUOPDVE.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
nagrada za izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani, kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.