IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057840
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
krivdni stroški - nepravilno vročanje vabila - vojaška oseba
Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Pogoj je izpolnjen, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza. Pogoj v pritožnikovem primeru ni bil izpolnjen, ker je za vročanje vabila vojaškim osebam predpisan način po 124. členu ZKP. Razlog za takšno posredno vročanje je v naravi dejavnosti te službe oziroma dela, ki ga vojaške osebe, ki morajo biti vabljene prek svojih nadrejenih, opravljajo.
prikrajšanje nujnega deleža - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - verjetna nevarnost - samostojno pravno sredstvo
V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.
Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.
Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057923
ZPP člen 288, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
spor z mednarodnim elementom - procesne predpostavke - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pravica do izjave - dogovor o pristojnosti - razlaga uredbe - pristojnost slovenskega sodišča - kraj škodnega dogodka - kraj nastanka škode - posebne okoliščine - pismo o nameri
Sodišče EU je vprašanje pravne narave sporov za plačilo odškodnine zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj obravnavalo v zadevi C-334/00 (Tacconi), v kateri je pojasnilo, da gre v odsotnosti obveznosti, ki bi jo stranka prostovoljno sprejela nasproti drugi stranki, pri tožbi za plačilo odškodnine zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj, utemeljeni na predpogodbeni odgovornosti, za zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi kraj nastanka škode Ljubljana, kjer ima tožnica sedež, saj je zatrjevana škoda nastala neposredno na bančnem računu tožnice, iz katerega je tožnica plačevala stroške storitev njenih zaposlenih in pravnih svetovalcev, ki predstavljajo zatrjevano škodo, te storitve pa so se prav tako izvajale na sedežu tožnice v Ljubljani.
Pravica do izjave ne narekuje seznanitve stranke z vlogami nasprotnika, ki ne vsebujejo po vsebini nič novega in so v svojem bistvu le ponovitev tistega, kar je bilo že prej povedano in pravilno vročeno.
spor o stvarni pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - seštevanje vrednosti zahtevkov - vrednost zahtevka - spor iz najemnega razmerja - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost
Tožnica uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih podlagah. Zahtevka v višini 22.670 EUR in 1.320 EUR temeljita na pravilu o neupravičeni pridobitvi, medtem ko zahtevek v višini 10.000 EUR temelji na določbah o poslovni odškodninski odgovornosti. Stvarne pristojnosti tako ni moč določiti po seštevku njihove vrednosti, saj se za vsakega od njih ugotavlja posebej glede na njegovo vrednost (drugi odstavek 41. člena ZPP). Za zahtevka v višini 1.320 EUR in 10.000 EUR je na podlagi določbe prvega odstavka 30. člena ZPP pristojno okrajno sodišče.
Pri zahtevku zaradi plačila 22.670EUR gre za spor, ki je v tesni vezi z najemnim razmerjem. Iz njega izhaja, da je zanj ne glede na višino spornega predmeta po 3. točki drugega odstavka 30. člena ZPP pristojno okrajno sodišče.
Za izrek denarne kazni zakonitemu zastopniku ali posameznemu družbeniku za protizakonito ravnanje zakonitega zastopnika toženk tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku, saj je zakoniti zastopnik za svoja ravnanja odgovoren družbi, ki jo zastopa.
ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - čas trajanja zavarovanja
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ).
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 117, 117/2, 142, 142/3, 142/4.
ugovori zoper sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Da bi dolžnik vedel za zamudo z vložitvijo ugovora, je ključnega pomena, da ve, kdaj mu je začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je za začetek teka tega roka bistven trenutek vročitve sklepa o izvršbi (tretji odstavek 9. člena ZIZ), je v zvezi s tem torej bistveno, kdaj je dolžnik zvedel za datum vročitve sklepa o izvršbi. Drži sicer, da se je dolžnik z dejstvom, da mu je bil sklep o izvršbi po podatkih, ki izhajajo iz vročilnice, vročen 9. 10. 2021, nedvomno seznanil ob prejemu sklepa o zavrženju ugovora, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je šele 2. 11. 2021 vložen ugovor prepozen, oprlo prav na to dejstvo, dolžniku pa s skupaj s sklepom poslalo tudi kopijo vročilnice. Vendar pa ni nujno, da se je dolžnik z datumom vročitve seznanil šele tedaj. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena s fikcijo vročitve po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, namreč datum, ki se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v primeru neprevzema pisanja v danem 15 dnevnem roku šteje kot datum vročitve, izhaja tudi iz dolžniku puščenega obvestila o prispelem pismu (tretji odstavek 142. člena ZPP).
OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059823
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 277, 277/1, 373.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje davčne zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - dokazno breme
Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje grajanim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Zlasti zaradi pravilno postavljenega materialno pravnega izhodišča pri zatrjevanih kaznivih dejanjih v obtožnici, ki po drugem odstavku 249. člena KZ-1 ni v opustitvi prijave katerih koli dohodkov, ampak dohodkov, ki so bili v določenem obdobju in na določen način ali z določeno dejavnostjo pridobljeni. Glede na tako določeno časovno in funkcionalno ciljnost storilčevega ravnanja se ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da po opravljeni preiskavi ni dokazov, da je obdolžena ravno v obdobju 2011 do 2013 pridobila dohodke, ki jih nato ni prijavila in da so bili ti dohodki pridobljeni od drugih virov oziroma dejavnosti od tistih, ki jih je obdolžena navajala v svojem zagovoru, izkažeta za pravilni.
ZPP-77 člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1, 158, 158/1.
izpolnitev obveznosti s strani tretjega - plačilo s strani tretje osebe - pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pravdni stroški po uspehu - stroški postopka po načelu krivde - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - solidarna obveznost - umik tožbe takoj po plačilu terjatve - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Glede na dejanske okoliščine je prvo spoznanje, da je tožnica odločala o poteku (usodi) pravdnega postopka, potem ko je prejela plačilo od B. B. kot tretje osebe. Imela je več možnosti. Prva možnost je bila, da zavrne plačilo, kar bi pomenilo, da bi se pravda nadaljevala do dokončne meritorne odločitve, druga možnost je bila, da bi od tožencev pridobila soglasje za sprejem plačila zatrjevanega dolga v smislu pripoznave terjatve oziroma zahtevka, kot ga je uveljavljala v pravdi, in tretja možnost, ki jo je udejanjila, pa je bila, da sprejme plačilo od tretje osebe, s tem, da je bila pravna posledica takega ravnanja, da je izgubila pravni interes za tožbo oziroma nadaljevanje postopka zoper toženca. Zavrženje tožbe je torej izključna posledica ravnanja (odločitve) tožnice, ki je sprejela plačilo terjatve od tretje osebe, zato mora povrniti tožencema pravdne stroške.
Določbe 158. člena ZPP v konkretnem primeru ni moč uporabiti, ker ni bil izdan sklep o umiku tožbe, marveč sklep o zavrženju tožbe, ob tem, da toženca nista plačala terjatve, terjatve tudi nista pripoznala, sodišče prve stopnje pa je pravilno razlogovalo, ko je v postopku ugotovilo, da sta toženca nasprotovala umiku tožbe, s tem, da sta toženca po vložitvi predloga za umik tožbe tudi vseskozi zahtevala, da jima tožnica povrne pravdne stroške.
OZ člen 70, 82, 82/1, 82/2, 766, 788, 788/1, 804, 804/1, 804/2. ZPP člen 285. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 19, 19/4.
komisijska pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - obveznosti komitenta - razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - pogodbeno razmerje - odstop terjatve (cesija) - menjava nepremičnin - neodplačen prenos lastninske pravice - neupravičena obogatitev - gradnja družinske hiše - izgradnja komunalne infrastrukture - povrnitev vlaganj - namen pogodbenih strank - stopnja skrbnosti - obligacija prizadevanja - tek zastaralnega roka - provizija - javna dražba - splošni akt občine - pogodba o opremljanju - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa da bo opravila kakšno storitev.
Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta. Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.
Zapis tožeče stranke v vlogi, t.j. umiku tožbe - gre za laično zapisano listino, „zaradi plačila 15.442,03 EUR“, pomeni zgolj pojasnilo tožeče stranka, na kaj se obravnavana zadeva nanaša (oziroma na kaj se glasi) in ga ne gre razumeti na način, da je umik tožbe posledica plačila omenjenega zneska.
ugovor zoper začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovorne navedbe, da gre pri lastninski pravici za najmočnejšo pravico in da v takšnem primeru, ko sploh ne gre za dolžnika, saj je šele vložena tožba, sodišče nikakor ne bi smelo posegati v lastninsko pravico z začasno odredbo, in sicer z obrazložitvijo, da je toženka dolžnik nedenarne terjatve, ki je predmet tega spora, torej terjatve na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, na podlagi drugega odstavka 259. člena Obligacijskega zakonika kot tretji, v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (odstop dednega deleža).