ZIZ-UPB4 člen 62.. OZ-UPB1 člen 5, 280, 295, 1041, 1041/2.
dogovor o plačilu z asignacijo - komu se izpolnjuje - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka nikoli ni dala navodila za plačilo na račun družbe A., saj je bilo ugotovljeno, da je drugačna navodila dala neznana oseba, ki je zlorabila sistem elektronske pošte. Po splošnem pravilu iz 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina, kar pomeni, da je izpolnjena, ko upnik pridobi pravno možnost razpolagati z denarno vsoto v višini denarne obveznosti. V predmetni zadevi te možnosti ni pridobil, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka svoje obveznosti še ni izpolnila, pravilen.
neplačilo sodne takse - plačilni rok - domneva umika pritožbe
Dolžnica pravnomočno ni uspela z ugovorom zoper plačilni nalog, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iztek roka za plačilo sodne takse 7. 7. 2021. V pritožbi pritrjuje, da je ni plačala.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057840
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
stroški postopka - načelo uspeha v postopku - načelo de minimis non curat praetor
Predmet socialnih sporov je priznanje pravic iz socialne varnosti in ne specificirano opredeljeni zneski, ki bi zahtevali zgolj tehnični preračun in določitev procentualnega uspeha stranke. Nenazadnje zaradi posebne narave socialnih pravic ZDSS-1 v 68. členu določa poseben režim glede stroškov postopka, ki predstavlja izjemo od določb ZPP o kritju stroškov postopka. Ne gre za tipični pravdni postopek, kjer bi lahko glede na predmet spora uporabili čisto načelo uspeha postopka, kot skuša prikazati pritožnik.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - neopravičen izostanek z naroka
Kljub takšnim pravnim poukom pa obdolženec na narok 26. 10. 2022, kljub izkazanemu vabilu ni prišel, opravičilo pa je na pošto oddal šele tisti dan, ko bi se moral že zglasiti na sodišču. Pa tudi razlog, ki ga je obdolženec navajal kot opravičilo, ni opravičljiv saj, kot je to navedlo že prvostopno sodišče, ni šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezensko stanje. Glede na navedeno in ostale razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov v točki 4 izpodbijanega sklepa navedlo že prvostopno sodišče, in ko tudi pritožbi priložen karton medicinske rehabilitacije, iz katerega izhaja kontrolni pregled 7. 10. 2021 (in torej niti ne 26. 10. 2021, ko bi se obdolženec moral zglasiti na sodišču), ne izkazuje obdolženčeve upravičene odsotnosti, pritožba s prikazovanjem, da je sodišče obdolžencu neupravičeno naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, nikakor ne more biti uspešna.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
nagrada za izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani, kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.
izpraznitev in izročitev stanovanja - aktivna legitimacija - dejanska etažna lastnina - nerazdeljena solastnina - izročitev stvari v posest
Ker zakon solastniku omogoča lastninsko tožbo neodvisno od drugih solastnikov na celi stvari, lahko tožeče stranke zahtevajo izročitev stvari v svojo posest in ne tudi v soposest drugega solastnika.
krivdni stroški - nepravilno vročanje vabila - vojaška oseba
Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Pogoj je izpolnjen, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza. Pogoj v pritožnikovem primeru ni bil izpolnjen, ker je za vročanje vabila vojaškim osebam predpisan način po 124. členu ZKP. Razlog za takšno posredno vročanje je v naravi dejavnosti te službe oziroma dela, ki ga vojaške osebe, ki morajo biti vabljene prek svojih nadrejenih, opravljajo.
prikrajšanje nujnega deleža - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - verjetna nevarnost - samostojno pravno sredstvo
V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.
Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.
Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.
dedovanje - zapuščinski postopek - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zahteva za izločitev - izločitev premoženja - laična stranka
Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, sodišče prve stopnje ni opravilo niti materialno procesnega vodstva, niti dedinj ni opozorilo na posledice prekluzije. Na zapuščinski obravnavi je sicer povzelo dedni dogovor, nato pa ugotovilo, da se dve od dedinj z njim ne strinjata, nikoli pa z njimi ni razčistilo, zakaj se dedinji z dednim dogovorom, ki naj bi ga pred tem sklenile, ne strinjata in ali je res težava zgolj pomoten zapis sodišča, ali pa morda kaj drugega. S takšnim postopanjem je prvostopenjsko sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, in nanjo pritožnici v pritožbi tudi utemeljeno opozarjata (prvi odstavek 339. člena ZPP). To bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti v ponovljenem postopku, v primeru spornih dejstev med dedinjami pa tisto, katere pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo.
povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - kršenje človekovih pravic - nesklepčen tožbeni zahtevek - nekonkretiziran tožbeni zahtevek - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - elementi odškodninske odgovornosti - pavšalne navedbe - mladoletnik - upravičenec za uveljavljanje pravic - zakoniti zastopnik
Ker v civilnem postopku izvedba dokaza ne more nadomestiti trditev, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi tožnica, če bi bila zaslišana, lahko sodišču izpovedala, kako je potekala izdelava izvedenskih mnenj.
Zmotno je pritožbeno materialnopravno naziranje, da je razmerje med tožnico, sodiščem in izvedencem pogodbeno razmerje. Četudi je res, da stranka, ki predlaga postavitev izvedenca, založi stroške zanj, pri tem ne gre za pogodbeno razmerje, temveč za del sodnega postopka. Izvedenca postavi sodišče, ki tudi izbere osebo izvedenca.
Sodišče je drugega tožnika obravnavalo kot stranko postopka, kar pomeni, da je kljub mladoletnosti nosilec pravic in obveznosti, vključno z obveznostjo povrnitve stroškov. Tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da kadar mladoletna oseba nastopa kot stranka, mora v primeru neuspeha v postopku nositi stroškovno breme.
ZPND člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNP-1 člen 42.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - psihično nasilje - tehtanje pravic - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev predloga stranke - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
V primeru, ko je nepristranskost sodišča postavljena pod vprašaj, je ustrezno pravno sredstvo predlog za izločitev sodnika. Pritožniki ga niso podali, zato s tovrstnimi očitki v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Kršitev (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. Pritožba ne pove, vsebino katere listine v spisu naj bi sodišče prve stopnje v sklepu napačno povzelo, kakšna je njena pravilna vsebina in zakaj je to odločilno dejstvo, zato je smiselno uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti) zatrjevana pavšalno.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, ki je lahko tako fizično kot psihično in da prav vsako neprijetno, nevljudno ali nekulturno obnašanje še ne pomeni nasilja v smislu ZPND. S tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja in dodaja, da so ukrepi po ZPND namenjeni varovanju pravic in zaščiti žrtev nasilja, pri čemer pa ti ukrepi praviloma posegajo v nekatere pravice storilca, zato je treba vselej opraviti tehtanje med tema dvema sklopoma pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora psihično nasilje, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND, dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
Pritožbene navedbe, da je ZPND usmerjen v varovanje dostojanstva človeka in nedotakljivosti njegove duševne celovitosti, držijo le delno. Prav vsak napad na dostojanstvo ali duševno celovitost (npr. občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja) sam po sebi še ne more biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnosti.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so ravnanja nasprotnega udeleženca za predlagatelje neprijetna, stresna in jim povzročajo stisko (kar se je izkazalo tudi ob zaslišanju druge predlagateljice, ki je na naroku jokala), pa v konkretnem primeru pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano niso takšna, da bi jih bilo mogoče opredeliti za psihično nasilje v smislu ZPND.
Povzročitev škode sama po sebi ne more biti podlaga za ukrepanje po ZPND, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec naredil škodo na vratih.
Izoliran dogodek razbijanja po vratih, četudi bi se res zgodil, bi lahko pomenil nedostojno obnašanje, morda kršitev javnega reda in miru, ne pa tudi nasilja v smislu ZPND.
Četudi je nasprotni udeleženec res brez utemeljenega razloga odstranil kljuke in/ali vrata, je to morda kršitev pravil o upravljanju solastne stvari ali kakšne druge obligacijske pravice, ne pa nasilje (ne zatrjuje se, da bi pri teh menjavah kogarkoli napadel, da bi npr. odrival ali kakorkoli fizično ogrožal predlagatelje). Tudi prekinitev stikov z otrokoma že pojmovno ne more biti nasilje, četudi je najbrž res stresno za otroka.
ZPP člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 1/2, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/2. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 16. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - pogoj vzajemnosti - tuja pravna oseba - dvom o vzajemnosti - druge posebne okoliščine - razlaga mednarodne pogodbe - skupen namen pogodbenikov - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - vrednost predmeta spora
Določba 16. člena BBHPP ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožena stranka, in sicer da zgolj okoliščina, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne utemeljuje odreditve plačila tožniške varščine, da pa jo lahko kakšna druga, dodatna okoliščina oziroma da je za odreditev plačila tožniške varščine poleg okoliščine, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, potrebno izkazati še druge, dodatne okoliščine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Obnova po 1. točki 394. člena ZPP se ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).