ZST-1 člen 3, 3/9, 5, 5/1, 5/1-12, 34a, 34a/1, 34a/3.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - iztek roka - zamuda - pripadajoče zemljišče - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Če sodišče predlog zavrže, je zavezanec za plačilo takse za postopek na prvi stopnji predlagatelj. Zato je bila predlagatelju taksa odmerjena, ko je bil postopek končan.
V sodnih postopkih nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, in za vsako pravno sredstvo.
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zavrženje zahteve - objektivne meje pravnomočnosti
Na novo izpostavljena dejstva v zahtevi z dne 18. 1. 2022 se navezujejo na razloge za razrešitev upravitelja, ki jih je pritožnik navedel v zahtevi za razrešitev z dne 15. 7. 2021 in jih le dopolnjujejo. O teh pa je bilo že pravnomočno odločeno. Zato ponovno presojanje teh ni več dovoljeno.
zapuščinski postopek - dokazi in izvajanje dokazov - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Ugotavljanje morebitnih zlorab v zvezi z zapustnikovim denarjem v času njegovega življenja ni predmet obravnave v zapuščinskemu postopku, zato zapuščinsko sodišče dokazov, ki bi jih stranka potencialno lahko uporabila v pravdnem postopku, ne izvaja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - pretekla raba zemljišča - izpodbojna zakonska domneva - dopolnitev izvedenskega mnenja
Predlagateljica kot lastnica stavbe, ki jo je zgradila na tujem zemljišču, je trdila in v postopku na prvi stopnji tudi dokazala, da njena solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni pravilno vknjižena (vknjižena je le kot solastnica do 1/4, ne pa na ostalem pripadajočem zemljišču), to je poleg dejstva, da gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003 edini pogoj za vodenje postopka po določilih ZVEtL-1.
ZVEtL-1 ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču, ampak sodišču daje podlago, da najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu, ki je veljalo do uveljavitve SPZ pridobili lastninsko pravico na tem zemljišču.
Na podlagi prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje stavbe oziroma upravnih dovoljenj, ni mogoče določiti obsega zemljišča, ki naj bi bilo v času gradnje neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Upravna dovoljenja ne obstajajo, prostorski akti pa ne vsebujejo sestavin, iz katerih bi bilo mogoče to ugotoviti. Zato je logičen zaključek, da se je sodišče v zvezi z obsegom zemljišča z normalno redno rabo stavbe prvenstveno oprlo na rabo in namen predlaganega zemljišča.
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058889
KZ-1 člen 42, 228, 228/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/2, 105; 105/3, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. ZOPOKD člen 25, 25/4, 25/4-3, 25/4-9.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - obstoj utemeljenega suma
Po ugotovitvi, da so zakonski znaki v izreku obtožbe opisanega kaznivega dejanja v zadostni meri konkretizirani, je potrebno pritrditi pritožbi državne tožilke tudi v delu, ko ta graja ugotovitve izpodbijanega sklepa glede obstoja utemeljenega suma. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na zgoraj navedeno obtožba tudi na ravni utemeljenega suma povsem zadostno utemeljena, saj zgoraj izpostavljeni dokazi in tudi ostali v obrazložitvi obtožnice navedeni dokazi, vsekakor potrjujejo obstoj utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, posledično pa tudi obstoj utemeljenega suma, da je obdolžena pravna oseba za to kaznivo dejanje odgovorna. Odločitev o tem, ali je obdolženec očitano kaznivo dejanje tudi storil in ali je obdolžena pravna oseba odgovorna zanj, je pridržana razpravljajočemu sodišču, ki bo svojo sodbo oprl samo na dejstva in dokaze, ki bodo pretreseni na glavni obravnavi.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - čas trajanja zavarovanja
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059823
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 277, 277/1, 373.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje davčne zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - dokazno breme
Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje grajanim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Zlasti zaradi pravilno postavljenega materialno pravnega izhodišča pri zatrjevanih kaznivih dejanjih v obtožnici, ki po drugem odstavku 249. člena KZ-1 ni v opustitvi prijave katerih koli dohodkov, ampak dohodkov, ki so bili v določenem obdobju in na določen način ali z določeno dejavnostjo pridobljeni. Glede na tako določeno časovno in funkcionalno ciljnost storilčevega ravnanja se ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da po opravljeni preiskavi ni dokazov, da je obdolžena ravno v obdobju 2011 do 2013 pridobila dohodke, ki jih nato ni prijavila in da so bili ti dohodki pridobljeni od drugih virov oziroma dejavnosti od tistih, ki jih je obdolžena navajala v svojem zagovoru, izkažeta za pravilni.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - neopravičen izostanek z naroka
Kljub takšnim pravnim poukom pa obdolženec na narok 26. 10. 2022, kljub izkazanemu vabilu ni prišel, opravičilo pa je na pošto oddal šele tisti dan, ko bi se moral že zglasiti na sodišču. Pa tudi razlog, ki ga je obdolženec navajal kot opravičilo, ni opravičljiv saj, kot je to navedlo že prvostopno sodišče, ni šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezensko stanje. Glede na navedeno in ostale razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov v točki 4 izpodbijanega sklepa navedlo že prvostopno sodišče, in ko tudi pritožbi priložen karton medicinske rehabilitacije, iz katerega izhaja kontrolni pregled 7. 10. 2021 (in torej niti ne 26. 10. 2021, ko bi se obdolženec moral zglasiti na sodišču), ne izkazuje obdolženčeve upravičene odsotnosti, pritožba s prikazovanjem, da je sodišče obdolžencu neupravičeno naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, nikakor ne more biti uspešna.
preživljanje otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - premoženjsko stanje - razporeditev preživninskega bremena - zavrnitev predloga
Odločitev je pravilno oprta na 197. člen DZ, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ZPP člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 1/2, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/2. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 16. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - pogoj vzajemnosti - tuja pravna oseba - dvom o vzajemnosti - druge posebne okoliščine - razlaga mednarodne pogodbe - skupen namen pogodbenikov - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - vrednost predmeta spora
Določba 16. člena BBHPP ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožena stranka, in sicer da zgolj okoliščina, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne utemeljuje odreditve plačila tožniške varščine, da pa jo lahko kakšna druga, dodatna okoliščina oziroma da je za odreditev plačila tožniške varščine poleg okoliščine, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, potrebno izkazati še druge, dodatne okoliščine.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - izjemen ukrep - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
ZPIZ-2 člen 39a, 133, 159, 159/1, 159/2.. ZDavP-2 člen 93, 93/4.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - plačani prispevki za socialno varnost - izpolnjevanje pogojev
Za rešitev sporne zadeve je ključna ugotovitev, da tožnica nima poravnanih prispevkov za čas od 1. 7. 2010 dalje. Že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, kot jo uveljavlja s tožbo. Ključno je namreč, da po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prišteje bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto 7 mesecev in 12 dni, potem znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni. Če pa bi upoštevali še ostalo obdobje v trajanju 2 leti, 4 mesece in 18 dni, bi znašala pokojninska doba 37 let, 3 mesece in 23 dni. Ker je bil v letu 2017 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem v zvezi tudi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnjenih 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bila upoštevana navedena doba, tožnica ne bi izpolnila zahtevanega pogoja.
nagrada za izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani, kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
ugovor zoper začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovorne navedbe, da gre pri lastninski pravici za najmočnejšo pravico in da v takšnem primeru, ko sploh ne gre za dolžnika, saj je šele vložena tožba, sodišče nikakor ne bi smelo posegati v lastninsko pravico z začasno odredbo, in sicer z obrazložitvijo, da je toženka dolžnik nedenarne terjatve, ki je predmet tega spora, torej terjatve na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, na podlagi drugega odstavka 259. člena Obligacijskega zakonika kot tretji, v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (odstop dednega deleža).
izpraznitev in izročitev stanovanja - aktivna legitimacija - dejanska etažna lastnina - nerazdeljena solastnina - izročitev stvari v posest
Ker zakon solastniku omogoča lastninsko tožbo neodvisno od drugih solastnikov na celi stvari, lahko tožeče stranke zahtevajo izročitev stvari v svojo posest in ne tudi v soposest drugega solastnika.
krivdni stroški - nepravilno vročanje vabila - vojaška oseba
Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Pogoj je izpolnjen, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza. Pogoj v pritožnikovem primeru ni bil izpolnjen, ker je za vročanje vabila vojaškim osebam predpisan način po 124. členu ZKP. Razlog za takšno posredno vročanje je v naravi dejavnosti te službe oziroma dela, ki ga vojaške osebe, ki morajo biti vabljene prek svojih nadrejenih, opravljajo.
prikrajšanje nujnega deleža - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - verjetna nevarnost - samostojno pravno sredstvo
V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.
Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.
Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.