Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta bili obvestili o prispelem pismu (sklepu z dne 29. 7. 2021) puščeni v hišnem predalčniku dolžnikov 4. 8. 2021, zato je sodišče pravilno štelo, da je bil (na podlagi fikcije vročitve) sklep z dne 29. 7. 2021 dolžnikoma vročen 19. 8. 2022.
ZPIZ-2 člen 39a, 133, 159, 159/1, 159/2.. ZDavP-2 člen 93, 93/4.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - plačani prispevki za socialno varnost - izpolnjevanje pogojev
Za rešitev sporne zadeve je ključna ugotovitev, da tožnica nima poravnanih prispevkov za čas od 1. 7. 2010 dalje. Že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, kot jo uveljavlja s tožbo. Ključno je namreč, da po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prišteje bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto 7 mesecev in 12 dni, potem znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni. Če pa bi upoštevali še ostalo obdobje v trajanju 2 leti, 4 mesece in 18 dni, bi znašala pokojninska doba 37 let, 3 mesece in 23 dni. Ker je bil v letu 2017 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem v zvezi tudi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnjenih 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bila upoštevana navedena doba, tožnica ne bi izpolnila zahtevanega pogoja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - izjemen ukrep - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
Ker izgradnja novega stanovanjskega kompleksa na območju spornih nepremičnin ni prešla v kavzo pogodbe, za odločitev o zadevi tudi niso bistvene okoliščine glede zmanjšanja transakcij z nepremičninami in manj izdanih novih gradbenih dovoljenj, kreditnega krča, stečaja gradbenih podjetij in zmanjšanja predvidenih gradbenih površin. Na sklenitev glavne pogodbe bi sicer lahko vplivalo zmanjšanje obsega kreditiranja s strani bank, vendar toženka trditve o tem, da naj bi imela finančne težave s poplačilom kupnine, ni podala. Prav tako za preostale navedene okoliščine konkretizirano ne pojasni, kako so vplivale na domnevno nezmožnost toženke s tožnico skleniti glavno pogodbo in izpolnitev preostalih pogodbenih obveznosti.
ZPP-77 člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1, 158, 158/1.
izpolnitev obveznosti s strani tretjega - plačilo s strani tretje osebe - pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pravdni stroški po uspehu - stroški postopka po načelu krivde - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - solidarna obveznost - umik tožbe takoj po plačilu terjatve - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Glede na dejanske okoliščine je prvo spoznanje, da je tožnica odločala o poteku (usodi) pravdnega postopka, potem ko je prejela plačilo od B. B. kot tretje osebe. Imela je več možnosti. Prva možnost je bila, da zavrne plačilo, kar bi pomenilo, da bi se pravda nadaljevala do dokončne meritorne odločitve, druga možnost je bila, da bi od tožencev pridobila soglasje za sprejem plačila zatrjevanega dolga v smislu pripoznave terjatve oziroma zahtevka, kot ga je uveljavljala v pravdi, in tretja možnost, ki jo je udejanjila, pa je bila, da sprejme plačilo od tretje osebe, s tem, da je bila pravna posledica takega ravnanja, da je izgubila pravni interes za tožbo oziroma nadaljevanje postopka zoper toženca. Zavrženje tožbe je torej izključna posledica ravnanja (odločitve) tožnice, ki je sprejela plačilo terjatve od tretje osebe, zato mora povrniti tožencema pravdne stroške.
Določbe 158. člena ZPP v konkretnem primeru ni moč uporabiti, ker ni bil izdan sklep o umiku tožbe, marveč sklep o zavrženju tožbe, ob tem, da toženca nista plačala terjatve, terjatve tudi nista pripoznala, sodišče prve stopnje pa je pravilno razlogovalo, ko je v postopku ugotovilo, da sta toženca nasprotovala umiku tožbe, s tem, da sta toženca po vložitvi predloga za umik tožbe tudi vseskozi zahtevala, da jima tožnica povrne pravdne stroške.
zapuščinski postopek - dokazi in izvajanje dokazov - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Ugotavljanje morebitnih zlorab v zvezi z zapustnikovim denarjem v času njegovega življenja ni predmet obravnave v zapuščinskemu postopku, zato zapuščinsko sodišče dokazov, ki bi jih stranka potencialno lahko uporabila v pravdnem postopku, ne izvaja.
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
spor o stvarni pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - seštevanje vrednosti zahtevkov - vrednost zahtevka - spor iz najemnega razmerja - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost
Tožnica uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih podlagah. Zahtevka v višini 22.670 EUR in 1.320 EUR temeljita na pravilu o neupravičeni pridobitvi, medtem ko zahtevek v višini 10.000 EUR temelji na določbah o poslovni odškodninski odgovornosti. Stvarne pristojnosti tako ni moč določiti po seštevku njihove vrednosti, saj se za vsakega od njih ugotavlja posebej glede na njegovo vrednost (drugi odstavek 41. člena ZPP). Za zahtevka v višini 1.320 EUR in 10.000 EUR je na podlagi določbe prvega odstavka 30. člena ZPP pristojno okrajno sodišče.
Pri zahtevku zaradi plačila 22.670EUR gre za spor, ki je v tesni vezi z najemnim razmerjem. Iz njega izhaja, da je zanj ne glede na višino spornega predmeta po 3. točki drugega odstavka 30. člena ZPP pristojno okrajno sodišče.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
stroški postopka - načelo uspeha v postopku - načelo de minimis non curat praetor
Predmet socialnih sporov je priznanje pravic iz socialne varnosti in ne specificirano opredeljeni zneski, ki bi zahtevali zgolj tehnični preračun in določitev procentualnega uspeha stranke. Nenazadnje zaradi posebne narave socialnih pravic ZDSS-1 v 68. členu določa poseben režim glede stroškov postopka, ki predstavlja izjemo od določb ZPP o kritju stroškov postopka. Ne gre za tipični pravdni postopek, kjer bi lahko glede na predmet spora uporabili čisto načelo uspeha postopka, kot skuša prikazati pritožnik.
dedovanje - zapuščinski postopek - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zahteva za izločitev - izločitev premoženja - laična stranka
Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, sodišče prve stopnje ni opravilo niti materialno procesnega vodstva, niti dedinj ni opozorilo na posledice prekluzije. Na zapuščinski obravnavi je sicer povzelo dedni dogovor, nato pa ugotovilo, da se dve od dedinj z njim ne strinjata, nikoli pa z njimi ni razčistilo, zakaj se dedinji z dednim dogovorom, ki naj bi ga pred tem sklenile, ne strinjata in ali je res težava zgolj pomoten zapis sodišča, ali pa morda kaj drugega. S takšnim postopanjem je prvostopenjsko sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, in nanjo pritožnici v pritožbi tudi utemeljeno opozarjata (prvi odstavek 339. člena ZPP). To bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti v ponovljenem postopku, v primeru spornih dejstev med dedinjami pa tisto, katere pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - pretekla raba zemljišča - izpodbojna zakonska domneva - dopolnitev izvedenskega mnenja
Predlagateljica kot lastnica stavbe, ki jo je zgradila na tujem zemljišču, je trdila in v postopku na prvi stopnji tudi dokazala, da njena solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni pravilno vknjižena (vknjižena je le kot solastnica do 1/4, ne pa na ostalem pripadajočem zemljišču), to je poleg dejstva, da gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003 edini pogoj za vodenje postopka po določilih ZVEtL-1.
ZVEtL-1 ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču, ampak sodišču daje podlago, da najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu, ki je veljalo do uveljavitve SPZ pridobili lastninsko pravico na tem zemljišču.
Na podlagi prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje stavbe oziroma upravnih dovoljenj, ni mogoče določiti obsega zemljišča, ki naj bi bilo v času gradnje neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Upravna dovoljenja ne obstajajo, prostorski akti pa ne vsebujejo sestavin, iz katerih bi bilo mogoče to ugotoviti. Zato je logičen zaključek, da se je sodišče v zvezi z obsegom zemljišča z normalno redno rabo stavbe prvenstveno oprlo na rabo in namen predlaganega zemljišča.
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe.
ukrepi po zpnd - nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izvrševanje lastninske pravice - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
V postopkih po ZPND se odloča s stopnjo verjetnosti. Izvedeni dokazi so z visoko stopnjo verjetnosti potrdili, da je srž spora med pravdnima strankama delitev skupnega premoženja (hiša in avtomobil), zato (oba) udeleženca aktivno izvajata različna dejanja, s katerimi bi pridobila ugodnejše položaje, ko bo do delitve dejansko prišlo, kar povzroča konflikte v njunih medsebojnih odnosih. Nobenega fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, kot ga opredeljuje ZPND, ni v tem njunem sicer konfliktnem odnosu.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo, da tudi nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (v zvezi s skupnim premoženjem) generira konfliktna medsebojna razmerja med udeležencema, moral pa bi, enako pa velja za predlagateljico, rešitve udejanjiti s sporazumom ali z začasno ureditvijo razmerij v okviru nepravdnega postopka do dokončne delitve skupnega premoženja.
ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Obnova po 1. točki 394. člena ZPP se ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 117, 117/2, 142, 142/3, 142/4.
ugovori zoper sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Da bi dolžnik vedel za zamudo z vložitvijo ugovora, je ključnega pomena, da ve, kdaj mu je začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je za začetek teka tega roka bistven trenutek vročitve sklepa o izvršbi (tretji odstavek 9. člena ZIZ), je v zvezi s tem torej bistveno, kdaj je dolžnik zvedel za datum vročitve sklepa o izvršbi. Drži sicer, da se je dolžnik z dejstvom, da mu je bil sklep o izvršbi po podatkih, ki izhajajo iz vročilnice, vročen 9. 10. 2021, nedvomno seznanil ob prejemu sklepa o zavrženju ugovora, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je šele 2. 11. 2021 vložen ugovor prepozen, oprlo prav na to dejstvo, dolžniku pa s skupaj s sklepom poslalo tudi kopijo vročilnice. Vendar pa ni nujno, da se je dolžnik z datumom vročitve seznanil šele tedaj. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena s fikcijo vročitve po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, namreč datum, ki se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v primeru neprevzema pisanja v danem 15 dnevnem roku šteje kot datum vročitve, izhaja tudi iz dolžniku puščenega obvestila o prispelem pismu (tretji odstavek 142. člena ZPP).