ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059875
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 50, 51, 70a, 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386.
kaznivo dejanje poskus uboja - uporaba omilitvenih določil - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - prepovedana posledica - naključje - preizkus kazenske sankcije
Kot bistveno okoliščino, ki kaže na obstoj dovolj jasno oblikovanega obdolženkinega naklepa oškodovancu vzeti življenje, potrebno izpostaviti, da je obdolženka zamahnila proti življenjsko pomembnemu delu oškodovančevega telesa, kjer so vitalni organi, ter ga dejansko zabodla v bližini sredinske črte (prsnice). Njeno ravnanje je bilo tako blizu dokončanega kaznivega dejanja, da bi ga lahko izvršila brez bistvenih nadaljnjih vmesnih ravnanj. Do prepovedane posledice namreč ni prišlo zaradi zunanje okoliščine, to je naključja, ko je konica noža zadela in se zapičila v rebro ter preprečila, da bi celotno rezilo noža povzročilo vbodni kanal, ki bi segal med rebri.
SPZ člen 37, 88, 89, 90, 217, 217/1. ZPP člen 2, 89, 89/2, 274, 308, 337, 343, 343/2, 360, 360/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pričetek teka priposestvovalne dobe - razdelitev solastnine - nujna pot - zavrženje pritožbe kot prepozne
Priposestvovalni čas je pričel teči šele od razdružitve solastninske skupnosti (poravnava z dne 4.1.2005) in od takrat naprej, in ves čas priposestvovalne dobe, je morala pri tožnici in njenih pravnih prednikih biti podana dobra vera. Od uveljavitve SPZ naprej (1.1.2003) pa velja razlaga:“Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikom gospodujoče stvari in lastnikom služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo.“ Razlaga pojma „dobra vera“ vključuje elementa opravičljive zmote (subjektivni pogoj) in ustrezne raziskovalne skrbnosti posestnika (objektivni pogoj), (ne)obstoj teh elementov pa je odvisen od ugotovljenih odločilnih dejstev.
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
Iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 13. 12. 2021 namreč izhaja zgolj, da je sodnica posameznica pozvala obdolženca in navzočega višjega državnega tožilca, da se izjavita o sestavi sodišča pri opravi naroka za izrek kazenske sankcije (l. št. 374), o čemer se je izjavil le višji državni tožilec, ne pa tudi obdolženec.
KZ-1 člen 49, 49/2, 300, 300/1, 300/3.. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - dokazna presoja - odmera kazenske sankcije - pogojna obsodba - olajševalne in obteževalne okoliščine
Verodostojnost obdolženčevega zagovora je omajana z njegovo zdravstveno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je iskal zdravniško pomoč 55 dni po dnevu policijske intervencije in šele po tem, ko je že bil seznanjen z uvedbo kazenskega postopka zoper njega.
Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057559
OZ člen 633. ZDDV-1 člen 76a, 76a-a, 82, 82/1-9, 82/1-10. ZPP člen 243.
plačilo izvedenih del - manjvrednost izvedenih del - strokovno vprašanje - postavitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terjatev iz naslova DDV
Sodišče nima potrebnega znanja, da bi ocenilo vrednost izvedenih del, pa tudi tega, koliko so dela zaradi napak manjvredna. Ravno zato pa je tudi postavilo izvedenca in cenilca gradbene stroke (243. člen ZPP). Pri tem ne gre za prenašanje odločitve na izvedenca, temveč gre za strokovno oceno, ki je sodišče samo ne more dati.
oprostitev plačila sodne takse - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - zavrnitev predloga
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, jim je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058467
DZ člen 138, 138/1, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 34, 106, 106/2. ZPND člen 3, 3/2, 3/5, 3/8, 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - odločanje po uradni dolžnosti - psihično nasilje - obseg in način izvajanja stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - preživninska obveznost staršev - nova dejstva in dokazi
Pri odločanju o zaupanju otrok je bolj pomembno, da so otroci zaupani v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje ali ki ostane v njihovem dotedanjem domu oziroma okolju.
Trening starševskih veščin ni namenjen le staršem, ki otrokom povzročajo nasilje, namenjen je tudi moškim in ženskam, ki jim manjka starševskih veščin in potrebujejo dodatna znanja o vzgoji.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, ampak tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni svojo preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
Do izdaje izpodbijanih sklepov je prišlo v posledici tega, da je tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča Pdp 98/2021 z dne 14. 4. 2021, s katero je bil pravnomočno zavrnjen njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, 24. 5. 2021 vložil laično vlogo, ki jo je naslovil kot "zahteva za revizijo postopka", v njej pa zapisal, da podaja pritožbo zoper navedeno sodbo. Sodišče prve stopnje je to vlogo upoštevalo kot revizijo in tožniku izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za revizijo v znesku 414,00 EUR. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je napačno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 394, 394-10, 394-11, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 257.. ZNPPol člen 4.. ZDSS-1 člen 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - identično dejansko stanje - zavrženje kazenske ovadbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.
Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058671
ZIZ člen 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
določitev stikov - stiki med starši in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - največja korist otroka - družinsko nasilje - ekonomsko nasilje - verbalna grožnja - konfliktnost med starši - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - nujni primeri - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.
sklep o izvedenini - stroški in nagrada sodnega izvedenca - priglašeni stroški - potrebni stroški - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnice v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - prevoz otroka na stike - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom - obseg stikov - uživanje alkohola
Po načelnem stališču sodne prakse naj oba roditelja skrbita za prevoze, ker to pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča sicer dopuščajo tudi odstope od tega stališča, a le v primeru tehtnih okoliščin.
Vprašanje preživljanja otrok na (začasni) način izvrševanja stikov ne vpliva.
zavarovalnina - kasko avtomobilsko zavarovanje - zastaranje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - ravnanje s potrebno skrbnostjo - obseg škode - višina škode
Vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja je, kdaj je (s tožbo vtoževana) terjatev najprej lahko nastala. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko zahtevek postavi. Stranka (oškodovanec) mora pri pridobivanju podatkov ravnati z ustrezno skrbnostjo. Znane ji morajo biti okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino (oceno) škode, pri čemer ni potrebno, da je višina točno določena. Pomembno je torej, kdaj se je škoda manifestirala v takem obsegu, da so ji znani podatki, na podlagi katerih lahko postavi zahtevek. Pogoj, da izve oškodovanec za škodo, je izpolnjen, ko ima zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Če je stvar poškodovana in oškodovanec ne pozna vrednosti stvari ali sam ne more določiti vrednosti popravila, je pogoj izpolnjen, ko vrednost oceni strokovnjak. Tu pritožbeno sodišče dodaja, da strokovnjak ni le (sodni) izvedenec/cenilec, temveč tudi in predvsem oseba, ki se poklicno ukvarja z določeno dejavnostjo. Oškodovancu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino, ki mora biti določljiva.
Zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec moral in mogel (z)vedeti za obseg in vrednost škode.
ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - kršitev prepovedi - sklep o denarni kazni - izrek denarne kazni - nasilje v družini - obsodilna kazenska sodba - predlog za obročno plačilo - obročno plačilo denarne kazni - odlog plačila - pristojnost za odločanje na prvi stopnji
Obsodba za kaznivi dejanji nima nobenega pomena za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. S sklepom je bila nasprotnemu udeležencu izrečena denarna kazen 1.000,00 EUR za primer, če bo kršil katero od prepovedi oziroma katerega od ukrepov, katerih trajanje je bilo podaljšano zaradi nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečene prepovedi oziroma ukrepe, je prvo sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o plačilu izrečene denarne kazni oziroma o njeni izterjavi, če je nasprotni udeleženec ne bo plačal v danem roku.
Toženec ni upravičen do nagrade za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ter do stroška sodne takse za to pritožbo v višini 33,00 EUR. Ker ni šlo za zamudo pri opravi procesnega dejanja, toženec je namreč pravočasno odgovoril na tožbo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil potreben, posledično ni bila potrebna niti pritožba zoper sklep o njegovi zavrnitvi.
Tožeča stranka delno utemeljeno nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje, da se tožencu priznajo stroški za vsako od 17 pripravljalnih vlog.