Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
Ni bistveno to, da je obdolženi kot stečajni upravitelj na drug bančni račun nakazal praktično vse premoženje družbe v stečaju, temveč, da je do tega premika sploh prišlo. Izpodbijani sodbi manjka presoja, katere pristojnosti, izvirajoče iz položaja stečajnega upravitelja, je obdolženi s takšnim ravnanjem izrabil. Stečajni upravitelj ima namreč v stečajnem postopku zelo pomembno vlogo in izhajajoč iz tega položaja bi bilo potrebno pojasniti, ali je bil obdolženi sploh pristojen za takšno ravnanje s sredstvi družbe in v primeru, da četudi je bil, zakaj takšno ravnanje pomeni izrabo svojega položaja, saj za obrazložitev sodbe ne zadošča le ponovitev opisa kaznivega dejanja.
neupravičena pridobitev - pravica zahtevati nazaj - sofinanciranje države - pogoji za sofinanciranje - razlaga določb javnega razpisa - namen javnega razpisa - pogodbena obveznost - odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Tožeča stranka je cilje, opredeljene v razpisni dokumentaciji kot predmet in namen razpisa, dosegla. Uresničila pa naj ne bi nečesa, česar tožena stranka kot sofinancer niti ni zahtevala. Zato ni razloga, da bi tožeča stranka, ki je uresničila prijavljeni projekt, vračala celoten znesek sofinanciranja zaradi njene interne organizacije, ki nima nobene zveze s prejetim sofinanciranjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00057973
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185, 185/1. ZSV člen 100, 100/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - neobvezen narok - predhodno vprašanje - odločba centra za socialno delo - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - temelj terjatve - preživljanje staršev - zakonska dolžnost - obseg obveznosti - obstoj in višina obveznosti - doplačilo
Tožeča stranka kot izvajalka socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva utemeljeno terja od toženke (do)plačilo storitev oziroma oskrbe za njeno mamo, ki je nastanjena pri tožeči stranki.
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP, t. j. da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljanih vlogah.
Temelj obravnavane terjatve oziroma toženkina dolžnost preživljati svojo mater in s tem (do)plačevati njeno domsko oskrbo, ne izvira iz odločbe CSD, temveč iz zakona, t. j. prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR oziroma prvim odstavkom 185. člena DZ.
V pravdah glede (do)plačila institucionalnega varstva je vprašanje, v kakšnem obsegu je zavezanec (toženka) dolžan plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenca (mamo), res predhodno vprašanje. Kadar je bilo o takšnem vprašanju na matičnem področju že odločeno s pravnomočno odločbo, je sodišče v pravdnem postopku nanjo vezano (13. člen ZPP). V konkretnem primeru pravnomočna odločba na matičnem področju še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer najbolj smotrno, da bi sodišče prve stopnje postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev na matičnem področju, saj je bil postopek že v teku, vendar pa sodišče prve stopnje k temu ni zavezano. O zadevi je lahko odločilo tudi samo, kar je storilo in sporno odločbo CSD upoštevalo v okviru dokazov.
Pritožbeno sodišče je tako na podlagi vsebine tožb ugotovilo, da prejudicialnost ni podana in da je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka v tej zadevi nepravilna. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
SPZ člen 37, 88, 89, 90, 217, 217/1. ZPP člen 2, 89, 89/2, 274, 308, 337, 343, 343/2, 360, 360/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pričetek teka priposestvovalne dobe - razdelitev solastnine - nujna pot - zavrženje pritožbe kot prepozne
Priposestvovalni čas je pričel teči šele od razdružitve solastninske skupnosti (poravnava z dne 4.1.2005) in od takrat naprej, in ves čas priposestvovalne dobe, je morala pri tožnici in njenih pravnih prednikih biti podana dobra vera. Od uveljavitve SPZ naprej (1.1.2003) pa velja razlaga:“Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikom gospodujoče stvari in lastnikom služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo.“ Razlaga pojma „dobra vera“ vključuje elementa opravičljive zmote (subjektivni pogoj) in ustrezne raziskovalne skrbnosti posestnika (objektivni pogoj), (ne)obstoj teh elementov pa je odvisen od ugotovljenih odločilnih dejstev.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
ZPP člen 158, 206, 206/3. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZARSS člen 4, 16, 16/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 39, 39-1.
odločitev o pravdnih stroških - stroški po umiku tožbe - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - samostojna storitev odvetnika - odgovor na tožbo - vložitev odgovora na tožbo - nesamostojno opravilo - posvet s stranko - pregled listin - poizvedbe - alternativno reševanje sporov - sporazumna mediacija - stroški postopka mediacije
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena ZMCGZ vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.
osebni stečaj - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.
gradnja na tujem svetu - dobroveren graditelj - dobrovernost graditelja - dobroverna pridobitev nepremičnine - dobra vera pridobitelja nepremičnine - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - nasprotovanje gradnji - dobra vera priposestvovalca - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Izdaja gradbenega dovoljenja samo po sebi še ne pomeni, da je bil graditelj pošten oziroma v dobri veri, da gradi na svojem. V ugotovljenih okoliščinah tudi vlaganja v gradnjo na sporni nepremičnini s strani članov društva niso mogla privesti do pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058671
ZIZ člen 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
določitev stikov - stiki med starši in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - največja korist otroka - družinsko nasilje - ekonomsko nasilje - verbalna grožnja - konfliktnost med starši - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - nujni primeri - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058467
DZ člen 138, 138/1, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 34, 106, 106/2. ZPND člen 3, 3/2, 3/5, 3/8, 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - odločanje po uradni dolžnosti - psihično nasilje - obseg in način izvajanja stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - preživninska obveznost staršev - nova dejstva in dokazi
Pri odločanju o zaupanju otrok je bolj pomembno, da so otroci zaupani v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje ali ki ostane v njihovem dotedanjem domu oziroma okolju.
Trening starševskih veščin ni namenjen le staršem, ki otrokom povzročajo nasilje, namenjen je tudi moškim in ženskam, ki jim manjka starševskih veščin in potrebujejo dodatna znanja o vzgoji.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, ampak tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni svojo preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
Do izdaje izpodbijanih sklepov je prišlo v posledici tega, da je tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča Pdp 98/2021 z dne 14. 4. 2021, s katero je bil pravnomočno zavrnjen njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, 24. 5. 2021 vložil laično vlogo, ki jo je naslovil kot "zahteva za revizijo postopka", v njej pa zapisal, da podaja pritožbo zoper navedeno sodbo. Sodišče prve stopnje je to vlogo upoštevalo kot revizijo in tožniku izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za revizijo v znesku 414,00 EUR. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je napačno.
Toženec ni upravičen do nagrade za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ter do stroška sodne takse za to pritožbo v višini 33,00 EUR. Ker ni šlo za zamudo pri opravi procesnega dejanja, toženec je namreč pravočasno odgovoril na tožbo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil potreben, posledično ni bila potrebna niti pritožba zoper sklep o njegovi zavrnitvi.
Tožeča stranka delno utemeljeno nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje, da se tožencu priznajo stroški za vsako od 17 pripravljalnih vlog.
oprostitev plačila sodne takse - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - zavrnitev predloga
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, jim je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - prevoz otroka na stike - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom - obseg stikov - uživanje alkohola
Po načelnem stališču sodne prakse naj oba roditelja skrbita za prevoze, ker to pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča sicer dopuščajo tudi odstope od tega stališča, a le v primeru tehtnih okoliščin.
Vprašanje preživljanja otrok na (začasni) način izvrševanja stikov ne vpliva.
zavarovalnina - kasko avtomobilsko zavarovanje - zastaranje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - ravnanje s potrebno skrbnostjo - obseg škode - višina škode
Vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja je, kdaj je (s tožbo vtoževana) terjatev najprej lahko nastala. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko zahtevek postavi. Stranka (oškodovanec) mora pri pridobivanju podatkov ravnati z ustrezno skrbnostjo. Znane ji morajo biti okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino (oceno) škode, pri čemer ni potrebno, da je višina točno določena. Pomembno je torej, kdaj se je škoda manifestirala v takem obsegu, da so ji znani podatki, na podlagi katerih lahko postavi zahtevek. Pogoj, da izve oškodovanec za škodo, je izpolnjen, ko ima zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Če je stvar poškodovana in oškodovanec ne pozna vrednosti stvari ali sam ne more določiti vrednosti popravila, je pogoj izpolnjen, ko vrednost oceni strokovnjak. Tu pritožbeno sodišče dodaja, da strokovnjak ni le (sodni) izvedenec/cenilec, temveč tudi in predvsem oseba, ki se poklicno ukvarja z določeno dejavnostjo. Oškodovancu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino, ki mora biti določljiva.
Zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec moral in mogel (z)vedeti za obseg in vrednost škode.
ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - kršitev prepovedi - sklep o denarni kazni - izrek denarne kazni - nasilje v družini - obsodilna kazenska sodba - predlog za obročno plačilo - obročno plačilo denarne kazni - odlog plačila - pristojnost za odločanje na prvi stopnji
Obsodba za kaznivi dejanji nima nobenega pomena za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. S sklepom je bila nasprotnemu udeležencu izrečena denarna kazen 1.000,00 EUR za primer, če bo kršil katero od prepovedi oziroma katerega od ukrepov, katerih trajanje je bilo podaljšano zaradi nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečene prepovedi oziroma ukrepe, je prvo sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o plačilu izrečene denarne kazni oziroma o njeni izterjavi, če je nasprotni udeleženec ne bo plačal v danem roku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 394, 394-10, 394-11, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 257.. ZNPPol člen 4.. ZDSS-1 člen 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - identično dejansko stanje - zavrženje kazenske ovadbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.
Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano.