KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059341
KZ-1 člen 24, 25, 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 95, 95/1, 95/4.
umor - umor na grozovit način - umor iz brezobzirnega maščevanja - način izvršitve kaznivega dejanja - grozovit način - prepovedana posledica - zažig človeka - standard povprečnega opazovalca - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazanost naklepa - razlogi o naklepu - voljna sestavina naklepa - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikoma, da KZ-1 govori o "grozovitem načinu" odvzema življenja, torej o grozovitem izvršitvenem ravnanju in ne o izvršitvenem ravnanju z grozljivimi posledicami. Kar pomeni, da mora biti grozovito samo izvršitveno ravnanje, to je odvzem življenja. Z vidika povprečnega opazovalca mora biti način odvzema v nečem poseben in odstopajoč od klasičnega odvzema življenja in ta dodatna kvaliteta mora biti take narave, da vzbuja občutek srhljivosti.
Po prepričanju pritožbenega sodišča je torej pri klasičnih načinih odvzema življenja (zabodenje, strelne rane, zadušitev ipd.) za doseganje standarda grozovitosti v opisu kaznivega dejanja potrebno opredeliti okoliščine, ki po intenziteti presegajo okoliščine, ki so običajne pri klasičnem odvzemu življenja. V obravnavanem primeru pa izvršitveni način "polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal" sam po sebi presega klasični način odvzema življenja, saj gre za tehniko usmerjeno v telesno izničenje žrtve, ki v povprečnemu opazovalcu vzbuja občutek srhljivosti. Zažig človeka pri živem telesu že v občečloveškem dojemanju navdaja z grozo zaradi psihičnega in fizičnega trpljenja žrtve. Ker že sam način storitve kaznivega dejanja izpolnjuje kriterij srhljivosti oziroma grozovitosti, ni potrebno v opisu kaznivega dejanja dodajati okoliščin, ki bi ga povzdigovale na to raven. Zažiga človeka pri živem telesu si (obratno kot na primer pri umoru s strelnim orožjem) namreč ni mogoče predstavljati v negrozoviti obliki. Po oceni pritožbenega sodišča je torej opis izvršitvenega ravnanja, iz katerega izhaja grozovitost, zadostno konkretiziran in zatrjevana kršitev KZ-1 ni podana.
Stališče pritožnikov, da je kot okoliščino, v okviru objektivnega elementa grozovitega odvzema življenja, možno upoštevati le trajanje fizične bolečine, je napačno. V teoriji in sodni praksi ni zaslediti dajanja večjega pomena fizičnim bolečinam na račun psihičnih. Še zlasti ne pri zavedanju žrtve, da bo umrla v okoliščinah nasilnega odvzema življenja, ki ga je mogoče opisati kot smrtno grozo ob prenehanju življenja.
Odločitev sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti zakonskega znaka "zaradi brezobzirnega maščevanja" je pravilna. Res je, kar poudarja pravna teorija, da si obzirnega maščevanja ni mogoče zamisliti, a hkrati je s pristavkom te besede bralcu jasno, da mora biti maščevanje povzdignjeno na višjo raven, da dosega raven brezobzirnosti. Po preučitvi pravne teorije in sodne prakse je izluščiti, da v koncept brezobzirnega maščevanja sodi izrazita nesorazmernost med krivico, ki naj bi jo žrtev prizadejala storilcu, in storilčevo reakcijo na to krivico, neusmiljenost storilca, odvzem življenja neozirajoč se na druge navzoče ljudi in podobno. Argumenti, ki jih je v podporo svoje teze nanizalo državno tožilstvo, pa po oceni pritožbenega sodišča ne dosegajo tega kriterija.
ZKP v četrtem odstavku 95. člena ZKP ne določa, da se obtoženca oprosti plačila stroškov, če ima preživninske obveznosti, ampak, da se ga oprosti plačila stroškov, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00057735
KZ-1 člen 50, 51, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/2, 450.b, 450.b/1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravica do kontradiktornega postopka
Zato je za presojo o tem, ali je v tem primeru, ko ni sporno, da v postopku osebnega stečaja oškodovana družba svoje terjatve ni prijavila in da so obtožencu bile odpuščene vse terjatve, ki so nastale do dne 30. 7. 2014, med katere spada tudi terjatev oškodovane družbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno učinek oziroma posledice zaključenega postopka osebnega stečaja presojati po zakonu, ki je veljal v času pravnomočnosti izdaje odločbe v postopku osebnega stečaja, ta pa je v konkretnem primeru Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Novela ZFPPIPP-G), ki je bil objavljen v Uradnem listu 11. 4. 2016 in je začel veljati 26. 4. 2016. S to novelo pa je bila v drugem odstavku člena 408 dodana 5. točka, ki določa, da odpust obveznosti tudi ne učinkuje za povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali pa iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00058022
ZPP člen 8, 254.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sprememba okoliščin - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - največja korist otroka - razlog za zavrnitev dokaza
Sodišče druge stopnje zato meni, da niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca ter, da je sodišče navedlo ustavno dopustne razloge za zavrnitev tega dokaza. Nestrinjanje predlagateljice z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin, ki bi bile bolj v njeno korist, pa ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca. Zato ni mogoče slediti pritožbi, da je sodišče kršilo določbe drugega odstavka 254. člena ZPP, ker ni sledilo predlogu predlagateljice po angažiranju novega izvedenca klinične psihologije.
Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi.
SPZ člen 37, 88, 89, 90, 217, 217/1. ZPP člen 2, 89, 89/2, 274, 308, 337, 343, 343/2, 360, 360/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pričetek teka priposestvovalne dobe - razdelitev solastnine - nujna pot - zavrženje pritožbe kot prepozne
Priposestvovalni čas je pričel teči šele od razdružitve solastninske skupnosti (poravnava z dne 4.1.2005) in od takrat naprej, in ves čas priposestvovalne dobe, je morala pri tožnici in njenih pravnih prednikih biti podana dobra vera. Od uveljavitve SPZ naprej (1.1.2003) pa velja razlaga:“Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikom gospodujoče stvari in lastnikom služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo.“ Razlaga pojma „dobra vera“ vključuje elementa opravičljive zmote (subjektivni pogoj) in ustrezne raziskovalne skrbnosti posestnika (objektivni pogoj), (ne)obstoj teh elementov pa je odvisen od ugotovljenih odločilnih dejstev.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
osebni stečaj - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
stranska denarna kazen - rok za plačilo - nepodaljšljiv rok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Ne glede na to, da so pritožnikove navedbe glede okoliščine prestajanja kazni zapora resnične, je opozoriti, da prestajanje kazni zapora samo po sebi ne more preprečiti, da izrečena stranska denarna kazen v danem primeru ne bi bila izrečena tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Rok za plačilo obravnavane stranske denarne kazni iz petega odstavka 47. člena KZ-1 je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila zapadlih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
KZ-1 člen 49, 49/2, 300, 300/1, 300/3.. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - dokazna presoja - odmera kazenske sankcije - pogojna obsodba - olajševalne in obteževalne okoliščine
Verodostojnost obdolženčevega zagovora je omajana z njegovo zdravstveno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je iskal zdravniško pomoč 55 dni po dnevu policijske intervencije in šele po tem, ko je že bil seznanjen z uvedbo kazenskega postopka zoper njega.
Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.
Iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 13. 12. 2021 namreč izhaja zgolj, da je sodnica posameznica pozvala obdolženca in navzočega višjega državnega tožilca, da se izjavita o sestavi sodišča pri opravi naroka za izrek kazenske sankcije (l. št. 374), o čemer se je izjavil le višji državni tožilec, ne pa tudi obdolženec.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nasprotje interesov
Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni.
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
Pritožbeno sodišče je tako na podlagi vsebine tožb ugotovilo, da prejudicialnost ni podana in da je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka v tej zadevi nepravilna. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
postopek za določitev sodnih penalov - nedenarna obveznost - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti
Izvršljivost terjatve je materialna predpostavka tako izvršbe kot določitve sodnih penalov. Presoja izvršljivosti terjatve pa vsekakor sodi v pristojnost izvršilnega sodišča. Terjatev je izvršljiva, če je njen predmet, vrsta, obseg določen. Predmet je določen, če je določen ali vsaj določljiv. Takšna terjatev mora biti tudi mogoča in dopustna. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno. Predmet obveznosti je nedopusten, kadar nasprotuje ustavi, morali ali prisilnim predpisom.
Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
ZPP člen 158, 206, 206/3. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZARSS člen 4, 16, 16/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 39, 39-1.
odločitev o pravdnih stroških - stroški po umiku tožbe - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - samostojna storitev odvetnika - odgovor na tožbo - vložitev odgovora na tožbo - nesamostojno opravilo - posvet s stranko - pregled listin - poizvedbe - alternativno reševanje sporov - sporazumna mediacija - stroški postopka mediacije
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena ZMCGZ vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.