Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pravdni stranki po sklenitvi sodne poravnave dogovorili, da zaradi tožnikovih upnikov toženka preživninsko obveznost, kot je določena s sodno poravnavo oziroma razliko (nesporno je, da tožnik preživninske obveznosti, ki jo je imel do otroka ni plačeval toženki, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo) v višini 100,00 EUR nakazuje oziroma plačuje neposredno otroku. Pritožba zgolj pavšalno in neprepričljivo izpodbija te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov ni izkazan abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR, ki predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščanja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za izvedensko delo - pridobitev dodatne dokumentacije - sprememba sklepa
Pravilno je pritožbeno stališče, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije v obsegu do 100 strani ob pravilni uporabi 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni mogoče priznati 2 x 51,00 EUR, temveč kvečjemu 51,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. V sklepu ni utemeljitve, katero dodatno zdravstveno dokumentacijo naj bi vsak od obeh članov izvedenskega organa zbiral. Tudi sicer je mogoče zakonito priznati le 1 x 51,00 EUR, saj zdravstvenega kartona ni pridobival vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.
ZPP člen 243, 286b.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - stranska intervencija - dokazovanje z izvedencem
Ker je bila tožničina delazmožnost v invalidskem postopku zaključena z odločbo z dne 8. 1. 2019 ocenjena za delo bolničar – negovalec II s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, torej brez omejitev, in šele v invalidskem postopku, v katerem je bila izdana odločba z dne 19. 11. 2020, ki je bila tožnici vročena 29. 11. 2020, ocenjena, da je zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno z omejitvami, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je bila tožnica od 4. 6. 2020 do 17. 6. 2020 in od 18. 7. 2020 do 11. 11. 2020 za delo po odločbi ZPIZ Slovenije z dne 8. 1. 2019 začasno nezmožna za delo.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik takoj po izpolnitvi
Tožeča stranka je umaknila tožbo v treh dneh po plačilu, kar je bilo takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato mora tožena stranka sama kriti svoje pravdne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059341
KZ-1 člen 24, 25, 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 95, 95/1, 95/4.
umor - umor na grozovit način - umor iz brezobzirnega maščevanja - način izvršitve kaznivega dejanja - grozovit način - prepovedana posledica - zažig človeka - standard povprečnega opazovalca - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazanost naklepa - razlogi o naklepu - voljna sestavina naklepa - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikoma, da KZ-1 govori o "grozovitem načinu" odvzema življenja, torej o grozovitem izvršitvenem ravnanju in ne o izvršitvenem ravnanju z grozljivimi posledicami. Kar pomeni, da mora biti grozovito samo izvršitveno ravnanje, to je odvzem življenja. Z vidika povprečnega opazovalca mora biti način odvzema v nečem poseben in odstopajoč od klasičnega odvzema življenja in ta dodatna kvaliteta mora biti take narave, da vzbuja občutek srhljivosti.
Po prepričanju pritožbenega sodišča je torej pri klasičnih načinih odvzema življenja (zabodenje, strelne rane, zadušitev ipd.) za doseganje standarda grozovitosti v opisu kaznivega dejanja potrebno opredeliti okoliščine, ki po intenziteti presegajo okoliščine, ki so običajne pri klasičnem odvzemu življenja. V obravnavanem primeru pa izvršitveni način "polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal" sam po sebi presega klasični način odvzema življenja, saj gre za tehniko usmerjeno v telesno izničenje žrtve, ki v povprečnemu opazovalcu vzbuja občutek srhljivosti. Zažig človeka pri živem telesu že v občečloveškem dojemanju navdaja z grozo zaradi psihičnega in fizičnega trpljenja žrtve. Ker že sam način storitve kaznivega dejanja izpolnjuje kriterij srhljivosti oziroma grozovitosti, ni potrebno v opisu kaznivega dejanja dodajati okoliščin, ki bi ga povzdigovale na to raven. Zažiga človeka pri živem telesu si (obratno kot na primer pri umoru s strelnim orožjem) namreč ni mogoče predstavljati v negrozoviti obliki. Po oceni pritožbenega sodišča je torej opis izvršitvenega ravnanja, iz katerega izhaja grozovitost, zadostno konkretiziran in zatrjevana kršitev KZ-1 ni podana.
Stališče pritožnikov, da je kot okoliščino, v okviru objektivnega elementa grozovitega odvzema življenja, možno upoštevati le trajanje fizične bolečine, je napačno. V teoriji in sodni praksi ni zaslediti dajanja večjega pomena fizičnim bolečinam na račun psihičnih. Še zlasti ne pri zavedanju žrtve, da bo umrla v okoliščinah nasilnega odvzema življenja, ki ga je mogoče opisati kot smrtno grozo ob prenehanju življenja.
Odločitev sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti zakonskega znaka "zaradi brezobzirnega maščevanja" je pravilna. Res je, kar poudarja pravna teorija, da si obzirnega maščevanja ni mogoče zamisliti, a hkrati je s pristavkom te besede bralcu jasno, da mora biti maščevanje povzdignjeno na višjo raven, da dosega raven brezobzirnosti. Po preučitvi pravne teorije in sodne prakse je izluščiti, da v koncept brezobzirnega maščevanja sodi izrazita nesorazmernost med krivico, ki naj bi jo žrtev prizadejala storilcu, in storilčevo reakcijo na to krivico, neusmiljenost storilca, odvzem življenja neozirajoč se na druge navzoče ljudi in podobno. Argumenti, ki jih je v podporo svoje teze nanizalo državno tožilstvo, pa po oceni pritožbenega sodišča ne dosegajo tega kriterija.
ZKP v četrtem odstavku 95. člena ZKP ne določa, da se obtoženca oprosti plačila stroškov, če ima preživninske obveznosti, ampak, da se ga oprosti plačila stroškov, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
podjemna pogodba - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - odgovornost za stvarne napake - pravočasno in pravilno grajanje napak - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odprava napake na račun podjemnika - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - vzrok za napako - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.
Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastniki - dobroverna posest nepremičnine - priposestvovanje solastniškega deleža - slaba vera kupca
Vprašanje, kdo bi bil dedič po zemljiškoknjižnem solastniku C. C., za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Bistveno je, da se je pravna prednica tožeče stranke ob podpisu obeh v spis vloženih prodajnih pogodb, datiranih na isti dan, zavedala, da prodajalka ni zemljiškoknjižna lastnica celotnih nepremičnin, temveč je njihova solastnica do polovice idealnega deleža, saj je bil zemljiškoknjižni lastnik druge polovice nepremičnin C. C., kar jasno izhaja iz prodajne pogodbe, ki se nahaja v zbirki listin zemljiške knjige in ki je bila podlaga za vpis njene solastninske pravice do polovice na spornih nepremičninah, pri tem pa ni izkazala, da je imela A. A. podlago, da lahko razpolaga tudi z idealnim deležem zemljiškoknjižnega solastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov. Navedenega tudi ne spremeni zatrjevano dejstvo, da naj bi si prodajalka nadejala, da bo drugo polovico spornih nepremičnin podedovala po zemljiškoknjižnem solastniku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedensko delo - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V predmetni zadevi gre za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje niti po težavnosti niti po strokovnosti ne odstopa od povprečja.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
nagrada cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Cenilec je odgovoril na pripombe, dolžnik je podal dodatne pripombe, o vsem pa bo odločilo sodišče prve stopnje v sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. V izvedenskem mnenju o tržni vrednosti nepremičnin je cenilec sledil sklepu o določitvi in je zato bil upravičen do nagrade ter stroškov zanj.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - načelo uspeha - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - predpravdni zahtevek - samostojna storitev odvetnika
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti, kot tudi višina škode in se izvaja dokaze v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna metoda izračuna sicer skladna z načelom uspeha strank v postopku, vendar uporabljiva le v izjemnih primerih, ko gre v dokaznem postopku za precejšne neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
Tožničin pooblaščenec je priglasil stroške po tisti tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058888
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ustavitev kazenskega postopka - neobrazložena odločba - dejanje ni kaznivo dejanje - materialni preizkus obtožnice
Predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP je namreč kaznivost v obtožbi opisanih dejanj oziroma njihova določenost v kazenskem zakonu, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka presoja le, ali iz opisa izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in ali so ti ustrezno konkretizirani. Povedano drugače, sodišče opravi primerjavo med dejanjem, opisanim v obtožbi, z dejanjem, opisanim v KZ-1 ali v drugem zakonu z določenimi kaznivimi dejanji, ter nato ugotovi, ali se opisa eden drugemu prilegata. Več od navedenega sodišče ne sme storiti, sicer zaide v ugotavljanje razlogov za izključitev protipravnosti, ki predpostavlja predhodno dokazanost kaznivega dejanja ali v ugotavljanje zadostnosti dokazov o obdolžencu kot verjetnem storilcu kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP).
zavrženje pritožbe - stranski intervenient - potek roka za pritožbo - prepozna pritožba
Glede na 201. člen ZPP, ki izrecno določa, da mora intervenient sprejeti spor v stanju, v katerem je, ko je stopil vanj, je bistveno, da se je za toženo stranko pritožbeni rok iztekel 20. 4. 2022. Le najpozneje do navedenega dne bi lahko pravočasno pritožbo vložil tudi stranski intervenient na strani toženca. Ker pa je redno pravno sredstvo vložil šele 20. 5. 2022, ko je pritožbeni rok za stranko, kateri se je priključil, že zdavnaj potekel (toženi zavod je pritožbo vložil 20. 4. 2022), je ob pravilni uporabi 333. člena v zvezi z 201. členom ZPP mogoče zaključiti le, da je 12. 5. 2022 vložena pritožba stranskega intervenienta prepozna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061118
KZ-1 člen 29, 29/3, 37, 37/1, 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/4.
napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - javna seja - videokonferenca - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kvalitativni in kvantitativni eksces
Po oceni pritožbenega sodišča ima namreč obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe vse njegove zakonite znake in sicer je v zadostni meri opisano napeljevanje, način storitve in tudi njegove posledice, zato je tudi kvalifikacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pravilna.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v skladu z novejšo pravno teorijo in sodno prakso preseženo starejše stališče, da je vzpostavitev prejšnjega stanja primarna obveznost odgovorne osebe. Iz prvega odstavka 164. člena OZ namreč izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka sejemsko opremo našla, bi okoliščine primera opravičevale, da bi to opremo tudi vrnila toženi stranki, ne pa da bi zanjo morala plačati denarno odškodnino. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji navajala, da naturalna restitucija v obravnavanem primeru ni možna, ker tožeča stranka ni našla celotne sejemske opreme oziroma razstavnega prostora, ki ga je brez vseh delov nemogoče sestaviti. Vendar, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni podala zadostnih trditev, niti dokazov, da je oprema (najdena zgolj delno) zanjo neuporabna in bi bila zato upravičena do denarnega nadomestila.
ZZVZZ člen 44a, 44a/1, 44a/2, 44b.. ZPP člen 154, 362.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Tožnici ni bil zagotovljen niti izveden operativni poseg vse do marca 2018, ko je bil ta opravljen v Londonu. V okoliščinah obravnavanega primera so bile zato v Sloveniji dejansko izčrpane možnosti zdravljenja iz 44.a člena ZZVZZ, z operativnim posegom v tujini 7. 3. 2018 pa je prišlo do bistvenega izboljšanja in preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
Treba je ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskim mnenjem izvedencev. Lečeči specialist pacienta zdravi, medtem ko izvedenci v skladu s pravili znanosti in stroke objektivno ocenjujejo obstoj določenih dejstev, konkretno obstoj preostale delovne zmožnosti. Pri tem morajo upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenja izvedenskega organa lahko tudi razlikujejo od mnenj in predlogov lečečih specialistov.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - delovnopravni spor - ustalitev pristojnosti
Ta z novelo ZPP-E spremenjeni drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti – delovno sodišče. Sprememba je bila ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka pred sodiščem prve stopnje, da ne prihaja do nepotrebnega izvajanja dokazov in nepotrebnih stroškov. Sodišča so si med seboj enakovredna. Če stranka stvarne pristojnosti pravočasno ne graja, pride do ustalitve pristojnosti, tudi če gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega (npr. delovnega) ali okrožnega sodišča.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki - izvajanje stikov - stiki v korist otroka - preselitev zakonca in otrok - preživnina - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.