CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060905
ZPP člen 110, 110/2, 142, 142/1, 142/2, 243. ZGJS člen 76, 76/1. ZLNDL člen 3, 3/1. URS člen 22, 33, 69.
vročitev izvedenskega mnenja strankam - rok za odgovor - način vročanja - vročanje v poštni predal - predlog za podaljšanje sodno določenega roka - osebno vročanje - litispendenca - razmerje med ZVEtL in SPZ - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje pred zlndl na podlagi zgjs - vpis lastninske pravice na podlagi zlndl - grajeno javno dobro - nepremičnina v splošni rabi - pravica uporabe - razlastitev - pravica do zasebne lastnine
Ker sodišče toženi stranki ni osebno vročilo izvedenskega mnenja, ni kršilo 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Če je tožena stranka menila, da je bil rok za odgovor na izvedensko mnenje prekratek, bi morala sodišču predlagati podaljšanje sodno določenega roka (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Tudi če je bilo v zadevi, ki se vodi po ZVETL-1, zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi odločeno, da sklop parcel predstavlja skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del dveh stavb oziroma da predstavlja skupno lastnino vsakokratnih etažnih lastnikov stavb, odločitev v tej pravdni zadevi etažnih lastnikov ne veže, saj niso bile stranke tega postopka in se torej na njih subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Okoliščina, da gre za odločanje o stvarnih pravicah, ki sicer po materialnem pravu učinkujejo erga omnes, še ne pomeni, da tudi sodba glede stvarne pravice učinkuje erga omnes. Sodba v tej zadevi učinkuje le med strankama postopka.
Bistveno je, da so bile ob uveljavitvi ZGJS na nepremičninah že zgrajene ceste (v času družbene lastnine) in so se po tedaj veljavnih predpisih štele za javno površino, na katerih je imela dejansko pravico uporabe tožeča stranka in je na podlagi ZGJS v postopku lastninjenja pridobila lastninsko pravico. Tožena stranka pravice uporabe in posesti ni imela od trenutka, ko so ceste prešle v splošno rabo, in obstoj oblastnega akta ter razglasitev za javne ceste ali javno dobro ni bilo potrebno.
Prvostopno sodišče ni kršilo določb 33., 67. in 69. člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru ne gre za razlastitveni postopek. Toženi stranki lastninska pravica ni bila odvzeta, saj nikoli ni bila lastnica spornih nepremičnin, temveč je prišlo le do materialnopravno napačne vknjižbe na podlagi ZLNDL.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora - elektronska vloga - vložitev elektronske vloge prek portala e-sodstvo
Ugovor zoper sklep o izvršbi je pravno sredstvo. V zvezi s postopkom o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne ZIZ, ne ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, ne predvidevata pozivanja k dopolnitvi oziorma popravi nepopolnih vlog.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - preklic pooblastila - skladnost z ustavo - omejitev dolžnikovih poslov
V primeru insolventnosti, in celo v primeru, ko se ta le zgolj domneva, ker poslovni subjekt ne plačuje svojih zapadlih dolgov, je poseg v lastniška in upravljalska upravičenja dolžnika ustavnopravno dopusten. Dejanske možnosti upnikov finančnih terjatev, da se aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja pri dolžniku, bi bile neučinkovite brez hkratne dopustitve, da ti upniki iz utemeljenih razlogov pridobijo tudi možnost za vodenje poslov dolžnika v smislu 221.i člena ZFPPIPP.
Sistemska omejitev poslovanja in nadzor dolžnika, vključno z možnostjo prenosa pooblastil za vodenje poslov, upnikom, ki izkažejo, da so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP), omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, pri čemer je poslovanje dolžnika tako pod nadzorom upravitelja kot sodišča. Zato navedena ureditev tudi v primeru še ne ugotovljene dolžnikove insolventnosti ni pretirana oz. nesorazmerna.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - prepovedane droge - marihuana - čas storitve prekrška
Kot že pravilno navaja sodišče prve stopnje se v tovrstnem dokaznem postopku tudi na podlagi v času storitve prekrška veljavne dikcije prvega odstavka 106. člena ZPrCP ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika.
V tem sporu je ključnega pomena ugotovitev, ali so za tožnico v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in ali je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati izboljšanje ali preprečitev slabšanja njenega zdravstvenega stanja. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. V izpodbijani sodbi je o izčrpanih možnosti zdravljenja tožnice v Sloveniji glede na njeno trenutno zdravstveno stanje utemeljitev oprta predvsem na ugotovitev iz predhodnega upravnega postopka, medtem ko odgovora na vprašanje, ali je z zdravljenjem v tujini pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice, v sodbi sodišča prve stopnje ni, saj izpolnjevanje tega pogoja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga za pridobitev strokovnih mnenj klinike B. in klinike C. UKC D. ni naveden niti v sklepu o zavrnitvi dokaznega predloga (287. člen ZPP) niti v sodbi. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje je zato podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nagrada cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Cenilec je odgovoril na pripombe, dolžnik je podal dodatne pripombe, o vsem pa bo odločilo sodišče prve stopnje v sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. V izvedenskem mnenju o tržni vrednosti nepremičnin je cenilec sledil sklepu o določitvi in je zato bil upravičen do nagrade ter stroškov zanj.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
ZPP v 335. členu določa, kaj mora pritožba obsegati. Gre za navedbo sodbe oziroma sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se sodba oziroma sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Vsega tega vloga tožnice ne vsebuje. Ker niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je sodišče prve stopnje vlogo, ki jo je štelo kot pritožbo, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP utemeljeno zavrglo.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik takoj po izpolnitvi
Tožeča stranka je umaknila tožbo v treh dneh po plačilu, kar je bilo takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato mora tožena stranka sama kriti svoje pravdne stroške.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - delovnopravni spor - ustalitev pristojnosti
Ta z novelo ZPP-E spremenjeni drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti – delovno sodišče. Sprememba je bila ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka pred sodiščem prve stopnje, da ne prihaja do nepotrebnega izvajanja dokazov in nepotrebnih stroškov. Sodišča so si med seboj enakovredna. Če stranka stvarne pristojnosti pravočasno ne graja, pride do ustalitve pristojnosti, tudi če gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega (npr. delovnega) ali okrožnega sodišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedensko delo - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V predmetni zadevi gre za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje niti po težavnosti niti po strokovnosti ne odstopa od povprečja.
Ob tem, ko pritožba tako zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa problematizira povsem neobrazloženo, se na povsem načelni ravni dotika tudi zaključka sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti pripora, ko le v predlogu, kako naj pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi spremeni izpodbijani sklep in pripor nadomesti s hišnim priporom, namiguje na to, da pripor ni neogibno potreben omejevalni ukrep. Sodišče prve stopnje se je izreklo, da je pripor edini v poštev prihajajoč ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti in da milejši ukrepi ne pridejo v poštev. Pritožba razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za utemeljitev neogibne potrebnosti pripora, ne problematizira, zaradi česar zgolj načelnemu izpodbijanju zaključka o neogibni potrebnosti pripora, ko je slednji zaključek za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiv, ni bilo moč priznati uspeha.
ZPP člen 249.. ZDSS-1 člen 19.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49, 49/2.
nagrada za izvedensko mnenje - zbiranje dodatne dokumentacije - poštni stroški - sprememba sklepa
Iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije ob neizkazanem obsegu ni mogoče priznati 2-krat po 153,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo povsem jasno stališče, da 38. člena Pravilnika ni mogoče pravilno uporabljati na način, da bi se za zbiranje oz. pribavo zdravstvenega kartona priznavalo po 2-krat isti znesek, saj medicinske dokumentacije oz. zdravstvenega kartona ni pridobil vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.
Pravilno je tudi toženkino stališče, da v 2. odst. 49. člena Pravilnika ni podlage za priznanje 10,00 EUR poštnih stroškov. Ta ureja povračila stroškov za različne meritve, analize in preiskave, torej aktivnosti, ki so potrebne za zbiranje podatkov, na katere se opira izvedensko mnenje. Poštni stroški niso izdatki iz 2. odst. 49. člena Pravilnika. Stroške iz navedenega naslova bi bilo mogoče priznati le, če bi bili izkazani s predloženimi računi.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki - izvajanje stikov - stiki v korist otroka - preselitev zakonca in otrok - preživnina - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.
poseben sklep o stroških - rok za pritožbo - pritožba zoper sodbo - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločitev o stroških postopka v sodbi - končna odločba
Nezakonito izdani posebni sklep o stroških je sestavni del sodbe o glavni stvari, kar pomeni, da mora biti rok za pritožbo zoper tak sklep enak roku za pritožbo zoper sodbo (30 dni), ne pa 15 dni.
procesna legitimacija za pritožbo - sklep o prodaji - predkupni upravičenec
Pritožnica, ki ni upnica v tem stečajnem postopku, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika.
ZZVZZ člen 44a, 44a/1, 44a/2, 44b.. ZPP člen 154, 362.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Tožnici ni bil zagotovljen niti izveden operativni poseg vse do marca 2018, ko je bil ta opravljen v Londonu. V okoliščinah obravnavanega primera so bile zato v Sloveniji dejansko izčrpane možnosti zdravljenja iz 44.a člena ZZVZZ, z operativnim posegom v tujini 7. 3. 2018 pa je prišlo do bistvenega izboljšanja in preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
Treba je ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskim mnenjem izvedencev. Lečeči specialist pacienta zdravi, medtem ko izvedenci v skladu s pravili znanosti in stroke objektivno ocenjujejo obstoj določenih dejstev, konkretno obstoj preostale delovne zmožnosti. Pri tem morajo upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenja izvedenskega organa lahko tudi razlikujejo od mnenj in predlogov lečečih specialistov.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - dokazovanje plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da se tožena stranka niti ne sklicuje na zamudo, temveč, da je sodno takso pravočasno plačala. Se pravi pri njej ni zamude po prvem odstavku 116. člena ZPP, pač pa ima težave z dokazovanjem plačila sodne takse. Vendar to ne more biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
prepoved medsebojnega vznemirjanja - dostop na javno pot - vznemirjanje lastnika nepremičnine - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - prestavitev poti
Ker je tožnik uporabo dotedanje poti preprečil, so lastniki sosednjih parcel vzpostavili nov odsek poljske poti, zato ni bilo poseženo v dotedanji način tožnikovega dostopa na javno pot.