inovacija - nadomestilo za uporabo inovacije - dokazno breme
ker je avtor tehnične izboljšave (tožnik) tisti, ki trdi, da je gospodarska korist nastala, jo mora on tudi dokazati. Dokazno breme ne more biti na toženi stranki, ki trdi nasprotno, da gospodarske koristi ni bilo, saj od nje ni mogoče zahtevati, da dokaže nekaj,
Sodišče ni bilo dolžno obravnavati formalno pomankljive tožbe, čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZDSS. V skladu s prehodnimi in končnimi določbami ZDSS bi sodišče postopek moralo nadaljevati v skladu z ZDSS ter tožečo stranko pozvati, da popravi tožbo, tako da bo vsebovala določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.
Zamuda roka za odgovor na nasprotno tožbo v zakonu ni sankcionirana, zato sodišče ravna napačno, če nasprotno tožbo obravnava ločeno od tožbe in izda zamudno sodbo o zahtevku iz nasprotne tožbe (torej o sporu, ki že teče med istima pravdnima strankama).
SZ člen 150, 150/2, 155, 155/1, 150, 150/2, 155, 155/1.
pravica do uporabe stanovanja - stvarna legitimacija - višina najemnine - trajanje
Lastnik stanovanja ima pravico do proste razpolage stanovanja šele po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja, četudi se ta izseli šele po preteku enoletnega roka od uveljavitve SZ. Če se imetnik pravice uporabe stanovanja namreč po poteku enoletnega roka še ni izselil, ker mu zavezanec za to še ni priskrbel primernega stanovanja, se mu pravica do uporabe stanovanja podaljša vse do izselitve in ves ta čas je dolžan za stanovanje plačevati neprofitno najemnino. Razliko do profitne najemnine je dolžan plačevati zavezanec, ki je dolžan uporabniku priskrbeti primerno stanovanje in je le on pasivno legitimiran v pravdi za plačilo te razlike.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - zapadlost odškodninske terjatve - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko sodišču očita, da bi mu moralo priznati zakonske zamudne obresti vse od 19.4.1998 dalje. Sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ni utemeljeno, saj iz tega načelnega mnenja ne izhaja, da bi se lahko pri odškodninah, ki se presojajo po ZOR prisodile zakonske zamudne obresti od vložitve zahtevka oz. od takrat kot jih tožnik zahteva. Ko se odškodnina prisoja po ZOR teče zakonske zamudne obresti še vedno, tudi zaradi enotne sodne prakse, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ko sodišče določi primerno višino odškodnine.
Kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in kljub opravljanju nekaterih nujnih del je tožničino stanje mogoče okvalificirati kot prehodno nesposobnost za delo.
ZPPSL člen 19, 19/1, 27, 27/3, 19, 19/1, 27, 27/3.
upravitelj prisilne poravnave - povračilo stroškov - nagrada za delo - predujem za stroške postopka
Odločitev o tem, da se izplačilo nagrade naloži dolžniku, je v nasprotju z določbo 1. odst. 19. člena ZPPSL, po kateri se stroški upravitelja in njegova nagrada za delo poravnajo iz položenega predujma.
Položitev predujma je procesna predpostavka za nadaljnje vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da po izdaji sklepa o začetku postopka pa vse do položitve predujma postopka prisilne poravnave v bistvu ni mogoče operativno izvajati. Zato v tem času tudi upravitelj prisilne poravnave (še) ne more izvajati nalog, določenih v 1. odst. 18. člena ZPPSL, kar med drugim pomeni, da v tem času ne more imeti stroškov in tudi nagrade za delo ne more dobiti, če je postopek ustavljen zato, ker predlagatelj v danem roku ni položil predujma (3. odst. 27. člena ZPPSL).
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR ni verjetno izkazana, če delavka ni dokazala, da bi bilo obvestilo podano po izteku 15 - dnevnega roka iz 2. odst. 110. člena ZDR, ali da bi bile sicer podane bistvene kršitve postopka pred odpovedjo. Delavka do sedaj tudi ni dokazala, da bi v njenem primeru šlo za odpoved iz diskriminatornih razlogov oziroma zaradi šikaniranja in groženj nadrejenega delavca, zato terjatev ni verjetno izkazana.
ZDR (1990) člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZPPSL člen 51, 51/5, 51, 51/5.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določitev presežnih delavcev - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar delavcem, ki so delali na ukinjenem delovnem mestu, ne preneha delovno razmerje pri delodajalcu tako, da bi prešli v sfero brezposelnosti (temveč jim je ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu), delodajalcu pri določanju delavcev, katerim bo prenehalo delovno razmerje, ni treba uporabiti kriterijev, določenih v 5. odst. 51. čl. ZPPSL.
ZZDODP člen 1, 2. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v R Sloveniji člen 87.
jubilejna nagrada - osnova za izračun - specialni interventni zakon
Pravice, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, so lahko omejene s posebnim zakonom. Omejitev svobodnega kolektivnega pogajanja z zakonsko intervencijo je v primerih, ko je to nujno, dopustna le pod pogoji, da je časovno omejena in da se zagotavlja ustrezen življenjski standard prizadetim delavcem.
Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP) je specialni interventni zakon, ki je določil osnovo za izračunavanje vseh prejemkov, katerih osnova je povprečna plača v preteklem 3 mesečju v gospodarstvu R Slovenije. Zato delavcu ne pripada jubilejna nagrada, izračunana na podlagi osnove, ki bi bila višja od osnove, določene z ZZDODP.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
pogodbena kazen - zapadlost zahtevka - odločanje o materialnopravnih ugovorih tožene stranke
O zahtevku (za plačilo pogodbene kazni), ki še ni zapadel v plačilo, meritorno ni mogoče odločati, zato je potrebno tožbo zavreči, ne pa zavrniti tožbeni zahtevek.
Disciplinska komisija pri delodajalcu napačno postopa, če kot nedopusten zavrže ugovor delavca po odvetniku, ker ugovoru ni bilo priloženo pooblastilo, ne delavec ne odvetnik pa se nista udeležila obravnave. Disciplinska komisija delodajalca mora v skladu z 98. čl. ZPP (na katerega napotuje 14. čl. ZDSS in 103. člen ZDR) tožnikovemu pooblaščencu določiti rok za predložitev pooblastila in ugovor zavreči šele potem, ko rok neuspešno poteče.
Stroške ugovora zoper disciplinsko odločbo bo lahko delavec priglasil in bo do povrnitve upravičen le v primeru, če bo z ugovorom (v nadaljevanju s tožbo) uspel.