Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3.
nadomestilo za prehrano - dietna prehrana delavca
Delodajalec ne sme delavcu, ki ima dieto, ukiniti nadomestila za dietno prehrano, ker je v obratu družbene prehrane uvedel varovalni "lahki obrok" ter ugotovil, da se delavec redno prehranjuje v obratu. Lahkega varovalnega obroka ni mogoče šteti za dietno prehrano, zato ni pomembno, ali delavec občasno ali stalno koristi usluge obrata tako, da si izbira živila, ki so zanj primerna.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - datum prenehanja delovnega razmerja
V postopku prenehanja delovnega razmerja na podlagi sklepa, izdanega na podlagi 51. člena ZPPSL, delavcu ne preneha delovno razmerje z vročitvijo prvostopnjega sklepa, ampak z vročitvijo dokončnega sklepa.
Ker je sodišče z odločbo o brezplačni pravni pomoči odločilo tudi o oprostitvi plačila stroškov postopka in ni posebej specificiralo, katerih, je tožnik že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks.
ZOR člen 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2, 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2. ZPP člen 8, 8.
komisijska pogodba - dokazna ocena
1. Pri "navadni" komisiji komisonar ni odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Takšna njegova odgovornost je vzpostavljena le pri "del credere" komisiji, vendar le v primeru, če je komisionar posebej jamčil, da bo sopogodbenik svoje obveznosti izpolnil. 2. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Navedeno določilo zavezuje sodišče k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri čemer pa ni mogoče enega samega dokaza iztrgati iz konteksta ostalih predlaganih dokazov in mu dati odločilen pomen v zadevi.
Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Zato je potrebno ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila tožena stranka - Republika Slovenija in da se omenjeni pravni subjekt delno financira iz proračuna Republike Slovenije, ne more biti pravna podlaga za zaključek, da delavec lahko zahteva izplačilo premalo izplačanih plač od Republike Slovenije.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko - privolitev
Dejstvo, da četrtotožena stranka v novem postopku ni odklonila sodelovanja v sporu, še ne pomeni, da je njena dejanja v postopku mogoče šteti za privolitev v razširitev tožbe na četrtotoženo stranko. Sodišče je dolžno od četrtotožene stranke zahtevati jasno pojasnilo in to dejstvo razčistiti. Privolitev stranke predstavlja absolutno procesno predpostavko za vodenje postopka zoper to stranko.
ZPPSL člen 10, 136, 137, 158, 10, 136, 137, 158. ZPP člen 163, 163/1, 163, 163/1.
stroški postopka - stečaj
Terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki nastane po začetku stečajnega postopka, se obravnava kot strošek stečajnega postopka. Zato se pravdni stroški poplačajo iz zneska, ki ga je pred poplačilom upnikov treba izločiti iz razdelitvene mase.
sodna taksa - plačilo takse - dokazilo o plačani taksi - domneva o umiku zasebne tožbe
1. Sodišče mora presojati pomen dejstva, da taksa ni bila plačana, po predpisih, ki so veljali v času vložitve tožbe, takrat pa je nastala tudi taksna obveznost.
2. V času vložitve tožbe (pred veljavnostjo ZPP-A) nepredložitev dokazila o plačilu takse ni imela za posledico fikcije umika tožbe, temveč je bilo bistveno le to, da je bila taksa v opominskem roku plačana. Dokazilo je lahko stranka predložila tudi naknadno, celo s pritožbo.
V osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu.
Zamuda roka za odgovor na nasprotno tožbo v zakonu ni sankcionirana, zato sodišče ravna napačno, če nasprotno tožbo obravnava ločeno od tožbe in izda zamudno sodbo o zahtevku iz nasprotne tožbe (torej o sporu, ki že teče med istima pravdnima strankama).
Če naslovnik sprejme izročitev blaga, ne da bi v navzočnosti prevoznika opravil potreben pregled njegovega stanja ali mu izrazil pridržke in navedel škodo najkasneje ob izročitvi (ko gre za škodo, ki je zunaj vidna), velja dejstvo, da je prevzel blago, prima facie za dokaz, da ga je prejel v stanju, kot je opisano v voznem listu. Tožeča stranka ni opravila pregleda blaga v navzočnosti prevoznika in vozni list ne vsebuje nobenih pripomb. Te okoliščine same po sebi ne pomenijo izgube pravic naročnika prevoza, ampak pomenijo, da mora naročnik dokazovati, da je od prevoznika prejel blago z napako.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - odpravnina
Ni razumnega razloga za to, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha kot trajno presežnim, pripada odpravnina, delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi ukinite dejavnosti zasebnega delodajalca, pa ne. Obojim delovno razmerje preneha zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca in ni razloga, da ti delavci v pravici do odpravnine ne bili izenačeni.
ZPPSL kot privilegirano terjatev določa samo glavnico neizplačane odpravnine, ne pa tudi zamudnih obresti, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zamudne obresti dosodilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.
ZDR (1990) člen 36b, 36b. SKPG člen 13, 13/4, 13/12, 13, 13/4, 13/12.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delodajalec ni imel določenega točkovanja kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, zato tudi ni mogoč preizkus pravilnosti oz. objektivnosti ocenjevanja delovne uspešnosti delavca po posameznih kriterijih, ki jih predvidevajo zakon oz. kolektivne pogodbe. Pomanjkanje otočkovanih kriterijev je bistveno za določitev delavca kot trajno presežnega dealvca, ki mu preneha delovno razmerje.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Sodišče ni bilo dolžno obravnavati formalno pomankljive tožbe, čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZDSS. V skladu s prehodnimi in končnimi določbami ZDSS bi sodišče postopek moralo nadaljevati v skladu z ZDSS ter tožečo stranko pozvati, da popravi tožbo, tako da bo vsebovala določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev.