Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Zato je potrebno ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila tožena stranka - Republika Slovenija in da se omenjeni pravni subjekt delno financira iz proračuna Republike Slovenije, ne more biti pravna podlaga za zaključek, da delavec lahko zahteva izplačilo premalo izplačanih plač od Republike Slovenije.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko - privolitev
Dejstvo, da četrtotožena stranka v novem postopku ni odklonila sodelovanja v sporu, še ne pomeni, da je njena dejanja v postopku mogoče šteti za privolitev v razširitev tožbe na četrtotoženo stranko. Sodišče je dolžno od četrtotožene stranke zahtevati jasno pojasnilo in to dejstvo razčistiti. Privolitev stranke predstavlja absolutno procesno predpostavko za vodenje postopka zoper to stranko.
inovacija - nadomestilo za uporabo inovacije - dokazno breme
ker je avtor tehnične izboljšave (tožnik) tisti, ki trdi, da je gospodarska korist nastala, jo mora on tudi dokazati. Dokazno breme ne more biti na toženi stranki, ki trdi nasprotno, da gospodarske koristi ni bilo, saj od nje ni mogoče zahtevati, da dokaže nekaj,
razlika v plačah - razlika premalo izplačane plače - pripoznava dolga
Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn (ZPSZ) ni določal, da imajo delavci, ki v postopku privatizacije ne bodo sodelovali, od tožene stranke pravico zahtevati izplačilo zneska, ki je naveden v izdanem potrdilu, v gotovini. Na podlagi 4. čl. citiranega zakona je bilo delavcem v sistemu Slovenskih železarn omogočeno, da sodelujejo pri privatizaciji Slovenskih železarn s pridobitvijo delnic, katerih imetnica je R Slovenija, v okviru interne razdelitve. Pri tej obliki privatizacije so sodelovali delavci z izročitvijo potrdil, ki so jih imeli v sistemu Slovenskih železarn iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe, ki je stopila v veljavo dne 1.3.1991 (1. odst. 4. čl. ZPSZ).
Obvestilo o izdanem potrdilu za premalo izplačane plače in vabilo k vpisu in vplačilu delnic SŽ d.d., ki je bilo izdano na podlagi že omenjenega 4. čl. ZPSZ, ne pomeni pripoznave dolga, saj delodajalec z njim ni priznal, da bi bil dolžan delavcu plačati razliko v plači med prejeto plačo in izhodiščno plačo, v gotovini. Izdajo omenjenega obvestila je potrebno obravnavati kot del izvedbe z ZPSZ posebej urejenega postopka privatizacije.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
ZST člen 7, 7/1, 7/4, 25, 7, 7/1, 7/4, 25. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
prisilna izterjava sodne takse - vrednost spornega predmeta
Za izračun takse opredeliti vrednost zahtevka ob vložitvi tožbe s številom točk, tako določena vrednost v točkah pa ostaja nespremenjena ves čas postopka (razen če ne pride do spremembe vrednosti med postopkom po 25. čl. ZST). Takse za vsako posamično dejanje sodišča ali stranke v tem postopku se izračunavajo z upoštevanjem vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
Zamuda roka za odgovor na nasprotno tožbo v zakonu ni sankcionirana, zato sodišče ravna napačno, če nasprotno tožbo obravnava ločeno od tožbe in izda zamudno sodbo o zahtevku iz nasprotne tožbe (torej o sporu, ki že teče med istima pravdnima strankama).
Če naslovnik sprejme izročitev blaga, ne da bi v navzočnosti prevoznika opravil potreben pregled njegovega stanja ali mu izrazil pridržke in navedel škodo najkasneje ob izročitvi (ko gre za škodo, ki je zunaj vidna), velja dejstvo, da je prevzel blago, prima facie za dokaz, da ga je prejel v stanju, kot je opisano v voznem listu. Tožeča stranka ni opravila pregleda blaga v navzočnosti prevoznika in vozni list ne vsebuje nobenih pripomb. Te okoliščine same po sebi ne pomenijo izgube pravic naročnika prevoza, ampak pomenijo, da mora naročnik dokazovati, da je od prevoznika prejel blago z napako.
Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZOR člen 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2, 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2. ZPP člen 8, 8.
komisijska pogodba - dokazna ocena
1. Pri "navadni" komisiji komisonar ni odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Takšna njegova odgovornost je vzpostavljena le pri "del credere" komisiji, vendar le v primeru, če je komisionar posebej jamčil, da bo sopogodbenik svoje obveznosti izpolnil. 2. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Navedeno določilo zavezuje sodišče k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri čemer pa ni mogoče enega samega dokaza iztrgati iz konteksta ostalih predlaganih dokazov in mu dati odločilen pomen v zadevi.
ZDR (1990) člen 36b, 36b. SKPG člen 13, 13/4, 13/12, 13, 13/4, 13/12.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delodajalec ni imel določenega točkovanja kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, zato tudi ni mogoč preizkus pravilnosti oz. objektivnosti ocenjevanja delovne uspešnosti delavca po posameznih kriterijih, ki jih predvidevajo zakon oz. kolektivne pogodbe. Pomanjkanje otočkovanih kriterijev je bistveno za določitev delavca kot trajno presežnega dealvca, ki mu preneha delovno razmerje.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2. ZPPAI člen 3.
odpravnina ob upokojitvi - dokup zavarovalne dobe - delo v proizvodnji azbesta
S tem, ko je država v skladu z ZPPAI dokupila ustrezno zavarovalno dobo namesto tožene stranke, tožnik ni mogel priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 3. tč. 51. čl. SKPgd, po katerem delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
Sodišče ni bilo dolžno obravnavati formalno pomankljive tožbe, čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZDSS. V skladu s prehodnimi in končnimi določbami ZDSS bi sodišče postopek moralo nadaljevati v skladu z ZDSS ter tožečo stranko pozvati, da popravi tožbo, tako da bo vsebovala določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev.
Določba 54. člena ZZZPB kogentno določa, kdaj lahko Zavod za zaposlovanje zahteva vrnitev sredstev izplačanih iz naslova štipendiranja. Ker med temi razlogi ni naštet razlog nedokončanja študija, Ustavno sodišče pa je razveljavilo Pravilnik o
štipendiranju, s katerim je minister predpisal razloge vračanja in razloga nedokončanega študija, ni mogoče zahtevati vrnitve štipendije na podlagi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju. Določba 54. člena je lex specialis, ki kogentno določa obveznosti in pravice iz Pogodbe o štipendiranju. Pogodbeni stranki ne moreta s svobodno voljo drugače urediti teh razmerij, kot jih je predpisal zakonodajalec v ZZZPB.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - odpravnina
Ni razumnega razloga za to, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha kot trajno presežnim, pripada odpravnina, delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi ukinite dejavnosti zasebnega delodajalca, pa ne. Obojim delovno razmerje preneha zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca in ni razloga, da ti delavci v pravici do odpravnine ne bili izenačeni.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.