Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 63.
prevzem delavcev v drugo podjetje - bistvena kršitev določb postopka
Nepridobitev soglasja oziroma mnenja sindikata pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu, ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Zaradi tega prevzem delavcev in razporeditev delavca k drugemu delodajalcu ni nezakonita.
Le dejstvo, da je delavec v disciplinskem postopku ali kasneje v sodnem postopku oproščen, še ne pomeni, da je bil suspenz nezakonit. Zakonitost sklepa o suspenzu se presoja po pogojih, ki morajo biti izpolnjeni zanj v času izdaje sklepa, kot to izhaja iz 95. člena ZDR. Za zakonitost suspenza niso pomembne okoliščine, ki se ugotovijo med disciplinskim postopkom oz. ob zaključku disciplinskega postopka, temveč le razlogi, ki narekujejo odstranitev delavca, takrat ko do te pride.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) člen 11. Navodilo za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico člen 1, 2.
nadomestilo plače - izplačilo plačila
V kolikor se je delodajalec posluževal gotovinskega izplačila plač delavcem, bi moral to izvajati na način, ki je določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico s katerim je predpisan postopek za dvig gotovine iz žiro računa za izplačilo plač, ki ga ima nalogodajalec pri Agenciji RS za plačilni promet, ob tem, da bi upravičenec gotovine moral prejem denarja ustrezno potrditi na blagajniškem izdatku. Tožnikov podpis na izplačilnih listih, izkazuje zgolj obračun plače, ne izkazuje pa, da je delavec dejansko prejel pripadajočo neto plačo oz. nadomestilo plače za vtoževane mesece ter regres za letni dopust.
Zmotno je stališče, da se aktivno znanje italijanskega jezika v Republiki Sloveniji lahko dokaže le s potrdilom o takem znanju, ki ga izda Filozofska fakulteta Univerze v Ljubjani ali Republiški izpitni center v Ljubljani. Opravljeni izpiti iz italijanskega jezika na visoki šoli dokazujejo znanje izpolnjevanja pogoja aktivnega jezika narodnosti po določbah 2. odstavka 4. člena ZDDO.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
ZPP člen 313, 313/3. ZIZ člen 19, 19/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 13, 14.
stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja - potni stroški - tarifa - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok
Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.
Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Določba 54. člena ZZZPB kogentno določa, kdaj lahko Zavod za zaposlovanje zahteva vrnitev sredstev izplačanih iz naslova štipendiranja. Ker med temi razlogi ni naštet razlog nedokončanja študija, Ustavno sodišče pa je razveljavilo Pravilnik o
štipendiranju, s katerim je minister predpisal razloge vračanja in razloga nedokončanega študija, ni mogoče zahtevati vrnitve štipendije na podlagi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju. Določba 54. člena je lex specialis, ki kogentno določa obveznosti in pravice iz Pogodbe o štipendiranju. Pogodbeni stranki ne moreta s svobodno voljo drugače urediti teh razmerij, kot jih je predpisal zakonodajalec v ZZZPB.
Ker je sodišče z odločbo o brezplačni pravni pomoči odločilo tudi o oprostitvi plačila stroškov postopka in ni posebej specificiralo, katerih, je tožnik že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3.
nadomestilo za prehrano - dietna prehrana delavca
Delodajalec ne sme delavcu, ki ima dieto, ukiniti nadomestila za dietno prehrano, ker je v obratu družbene prehrane uvedel varovalni "lahki obrok" ter ugotovil, da se delavec redno prehranjuje v obratu. Lahkega varovalnega obroka ni mogoče šteti za dietno prehrano, zato ni pomembno, ali delavec občasno ali stalno koristi usluge obrata tako, da si izbira živila, ki so zanj primerna.