odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja - policijski album fotografij ovadenih oseb - sprememba obtožnice
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZObr člen 109. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 19.
napredovanje v plačilni razred - pripadnik Slovenske vojske
Smisel 109. člena Zakona o obrambi je v tem, da so pripadniki stalne sestave Slovenske vojske po uveljavitvi Zakona o obrambi, lahko še naprej nadaljevali z delom, kot vojaki, podčastniki in častniki, čeprav za te dolžnosti niso imele take izobrazbe, kot to določa zakon. Omenjena določba tožniku ne daje podlage za napredovanje, saj je pogoje za napredovanje potrebno presojati v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) člen 11. Navodilo za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico člen 1, 2.
nadomestilo plače - izplačilo plačila
V kolikor se je delodajalec posluževal gotovinskega izplačila plač delavcem, bi moral to izvajati na način, ki je določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico s katerim je predpisan postopek za dvig gotovine iz žiro računa za izplačilo plač, ki ga ima nalogodajalec pri Agenciji RS za plačilni promet, ob tem, da bi upravičenec gotovine moral prejem denarja ustrezno potrditi na blagajniškem izdatku. Tožnikov podpis na izplačilnih listih, izkazuje zgolj obračun plače, ne izkazuje pa, da je delavec dejansko prejel pripadajočo neto plačo oz. nadomestilo plače za vtoževane mesece ter regres za letni dopust.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
ZPP člen 313, 313/3. ZIZ člen 19, 19/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 13, 14.
stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja - potni stroški - tarifa - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok
Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.
Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
Ker je sodišče z odločbo o brezplačni pravni pomoči odločilo tudi o oprostitvi plačila stroškov postopka in ni posebej specificiralo, katerih, je tožnik že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks.
razlika v plačah - razlika premalo izplačane plače - pripoznava dolga
Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn (ZPSZ) ni določal, da imajo delavci, ki v postopku privatizacije ne bodo sodelovali, od tožene stranke pravico zahtevati izplačilo zneska, ki je naveden v izdanem potrdilu, v gotovini. Na podlagi 4. čl. citiranega zakona je bilo delavcem v sistemu Slovenskih železarn omogočeno, da sodelujejo pri privatizaciji Slovenskih železarn s pridobitvijo delnic, katerih imetnica je R Slovenija, v okviru interne razdelitve. Pri tej obliki privatizacije so sodelovali delavci z izročitvijo potrdil, ki so jih imeli v sistemu Slovenskih železarn iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe, ki je stopila v veljavo dne 1.3.1991 (1. odst. 4. čl. ZPSZ).
Obvestilo o izdanem potrdilu za premalo izplačane plače in vabilo k vpisu in vplačilu delnic SŽ d.d., ki je bilo izdano na podlagi že omenjenega 4. čl. ZPSZ, ne pomeni pripoznave dolga, saj delodajalec z njim ni priznal, da bi bil dolžan delavcu plačati razliko v plači med prejeto plačo in izhodiščno plačo, v gotovini. Izdajo omenjenega obvestila je potrebno obravnavati kot del izvedbe z ZPSZ posebej urejenega postopka privatizacije.
sodna taksa - plačilo takse - dokazilo o plačani taksi - domneva o umiku zasebne tožbe
1. Sodišče mora presojati pomen dejstva, da taksa ni bila plačana, po predpisih, ki so veljali v času vložitve tožbe, takrat pa je nastala tudi taksna obveznost.
2. V času vložitve tožbe (pred veljavnostjo ZPP-A) nepredložitev dokazila o plačilu takse ni imela za posledico fikcije umika tožbe, temveč je bilo bistveno le to, da je bila taksa v opominskem roku plačana. Dokazilo je lahko stranka predložila tudi naknadno, celo s pritožbo.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.