pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nedokončana preiskava je pogoj za podaljšanje pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica navaja, da obsojenka pri prestopu državne meje ni vedela za mehansko poškodbo svoje potne listine in da je treba njeno dejanje tolmačiti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, obrazlaga zmotno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev stvari - neveljavnost pogodbe - špekulativen pravni posel - fiktiven pravni posel
Na podlagi prvega odstavka 89. člena ZDen ni mogoče zahtevati razveljavitve špekulativnega in fiktivnega pravnega posla. Za tožnikov uspeh v pravdi pa tudi ne bi mogle zadostovati zgolj splošne okoliščine po prvem odstavku 89. člena ZDen, čeprav bi bile točno takšne, kot jih tožnik zatrjuje, in četudi bi (zgolj hipotetično) dopustili možnost, da ta zakonska določba daje podlago za tožbeni zahtevek, kakršnega je tožnik postavil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21590
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
pripravljalna dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
V primeru pripravljalnih dejanj storilec še ne uresničuje kakšnega znaka kaznivega dejanja, temveč z določenimi na zunaj zaznavnimi ravnanji le nakaže odločitev, da bo storil kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne opravlja preizkusa po uradni dolžnosti, saj se omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP).
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2. ZTVCP člen 50, 50/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnomočni sodbi ni mogoče očitati nejasnosti in nerazumljivosti zgolj zaradi tega, ker je v njenem izreku zakonski znak "pustiti mimo" iz določbe 2. odstavka 50. člena ZTVCP opisan z navedbo, da je obsojenec s svojo vožnjo zaprl pot oškodovancu.
URS člen 29.ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitve 7. odstavka 364. člena ZKP z izostankom obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga v razlogih prvostopenjske sodbe ne gre šteti za absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj gre pri obravnavani zavrnitvi dokaznega predloga obrambe za ukrep procesnega vodstva sodišča prve stopnje.
Ker je tožnica 20 let izvrševala dogovorjeno služnost in ker toženec temu ni nasprotoval, je prišlo do priposestvovanja služnostne pravice. Tako materialnopravno presojo potrjuje še nadaljnja ugotovitev, da je bila tožničina posest služnostne pravice pristna, ne pa viciozna, in da toženec ni dokazal zatrjevane časovne omejitve služnosti.
Toženec bi moral v skladu z 212. členom ZPP navesti, o katerih dejstvih naj se izvede konkretno predlagani dokaz. Če ne gre za pravno pomembno dejstvo, ali če dokaz ni dovolj konkretiziran, potem sodišče takega dokaznega predloga ne more upoštevati. Toženec je kljub dodatnemu pozivu sodišča vztrajal pri tem, naj se preberejo vsi trije upravni spisi in v njih iščejo morebitne listine o zatrjevanem nezakonitem delovanju kamnoloma in o času dovoljenega obratovanja. Zato revizijsko sodišče pojasnjuje, da ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze o dejstvih, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna.
Status in pravice žrtve vojnega nasilja izgnanca pripadajo tožniku šele na podlagi novele ZZVN-B, ki je pričela veljati dne 10.8.1996, ne pa od dneva vložitve njegove zahteve za priznanje statusa.
URS člen 25.ZKP člen 288, 288/2, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - napoved pritožbe v primeru sojenja v nenavzočnosti
V primeru, ko se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, ga mora sodišče na primeren način seznaniti, da je po opravljeni glavni obravnavi izreklo sodbo, ga poučiti o dolžnosti napovedi pritožbe in opozoriti na posledice, če pritožbe ne bo napovedal. Obdolžencu dani pouk v vabilu na glavno obravnavo glede dolžnosti napovedi pritožbe in posledicah opustitve ne zadostuje.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 338, 338/4, 354, 354/2-13.ZSV člen 86.
obstoj pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - podpis na pogodbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - javne listine - zapisnik Centra za socialno delo (CSD) kot javna listina
Center za socialno delo je po določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV) pristojen za razne naloge s področja socialnega varstva, ni pa pristojen za sestavljanje takih zapisnikov, kot je obravnavana izjava toženke, v obliki javne listine. Ne gre namreč za potrdilo ali odločitev, izdano v smislu 86. člena ZSV, ki bi po 230. členu ZPP (1977) dokazovalo resničnost vsebine.
pogoji za denacionalizacijo - časovni okvir iz 4. člena ZDen
Izostanek prave pogodbene volje (sila, zvijača, grožnja) je lahko podlaga za denacionalizacijo samo v primerih, ko je bil posel sklenjen na podlagi predpisa iz 3. člena ZDen in v časovnem okviru iz 4. člena ZDen. Kadar je premoženje prešlo v družbeno lastnino izven tega okvira in zlasti po uveljavitvi ZOR, je imel sklenitelj tega posla možnost njegovo veljavnost zaradi napake volje pri sklenitvi, izpodbijati v okviru določb ZOR in tega sedaj ne more uveljavljati v postopku denacionalizacije. Zato je upravni organ upravičeno zavrgel zahtevo za denacionalizacijo in ni bilo pogojev za odstop zadeve v reševanje sodišču po določbi 4. odstavka 66. člena ZUP (1986).
začasna odredba - vpis v seznam oseb, ki poslujejo z nevarnimi kemikalijami - izkazanost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic
Le navedba, da od dneva dokončnosti odločbe tožeča stranka ne more več opravljati dejavnosti trgovine z nevarnimi kemikalijami, kar je sicer posledica dokončne odločbe, ni zadostna podlaga za izkazanost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami o tem, kako hitro je vozila oškodovanka, kakšne so bile njene poškodbe, kje je bilo mesto trčenja, o preglednosti ovinka ter o vplivu burje na obravnavani dogodek, zagovornik izpodbija dokazno oceno sodišč in navaja drugačno dejansko stanje. Zaradi navedenega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja - begunci
Tudi nastanitev v kašči zraven požganega doma je v takratnih vojnih razmerah, ne glede na slabe bivalne pogoje, mogoče šteti za vrnitev na dom v smislu določb ZZVN.
V primeru, ko stranka ob vložitvi pritožbe ali odgovora na pritožbo ne ve za poimensko sestavo senata sodišča druge stopnje, ki bo odločal o pritožbi, je treba stranki dopustiti izločanje višjega sodnika tudi kasneje, to je do odločitve sodišča druge stopnje, a takoj, ko izve ali bi lahko izvedela za poimensko sestavo senata (seja sodišča druge stopnje).
Če stranka izločitve sodnika ali sodnika porotnika ne zahteva v zakonskem roku, pa bi to lahko storila, je stranka prekludirana s pritožbo izpodbijati prvostopno sodbo iz razloga, ker je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi zaradi obstoja izločitvenega razloga moral biti izločen (2. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
Na kršitev zakona iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je bila zagrešena v pritožbenem postopku, se sme vložnik sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti samo, če na kršitev ni mogel opozoriti v zakonskem roku ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
To, da sta sodnika v tej kazenski zadevi sodelovala kot člana izvenrazpravnega senata pri izdaji sklepa o preiskavi zoper obsojenca, ne pomeni opravljanja preiskovalnega dejanja niti katerega od drugih primerov sodelovanja sodnika v istem kazenskem postopku, ki so navedeni v 4. točki 39. člena ZKP.
Zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo na podlagi ZDRS ne pomeni kršitve z ustavo in mednarodnimi ratificiranimi pogodbami zajamčenih pravic do zasebnega in družinskega življenja.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-4, 371, 371/1-2.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz določbe 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je opravljal v isti kazenski zadevi preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbo o posebnih ukrepih po 152. členu ZKP, nato pa je kot predsednica izvenobravnavnega senata sodelovala pri odločanju o podaljšanju pripora obtožencu po vložitvi obtožnice, ni v nasprotju z določbo 4. točke 39. člena ZKP.
ZKP člen 354, 354/1, 359, 359/1, 371, 371/1-9, 420, 420/2.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v skladu z rezultatom dokaznega postopka v opis dejanja glede višine pridobljene protipravne premoženjske koristi povzelo označbo in višino posameznih odvzetih tujih valut in tolarjev, pri čemer je seštevek le-teh v primerjavi z zneskom, navedenim v obtožbi, nižji. Taka sprememba v opisu kaznivega dejanja ne pomeni spremembe obtožbe niti njene prekoračitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem odklonilnega in nekonkretiziranega stališča do vprašanja obstoja utemeljenega suma o storitvi kaznivega dejanja, vložnik uveljavlja vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).