razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev
V preživninskih sporih med otroki in starši je pomembno, da so preživninske obveznosti staršev kratkoročnejše obveznosti do otrok in da te ne morejo biti v celoti odraz zgolj neke računske operacije z dvema postavkama: potrebe otrok in možnosti staršev.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS06894
ZD člen 141, 141/2.ZPP člen 339. ZUKZ člen 46.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - izročitev dela zapuščine
Pristojnost v sporih z mednarodnim elementom ureja Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, (ZUKZ, katerega določbe se morajo uporabiti glede na čas nastanka in reševanja spora pravdnih strank). Navedeni zakon ureja pristojnost sodišča v 46. in naslednjih členih. Ta zakon ureja pristojnost podobno kot primerljivi pravni redi po načelu teritorialnosti oblasti, po katerem so jurisdikciji države podvržene vse osebe in stvari, ki so na njenem ozemlju.
Kar zadeva obliko obveznosti toženke do tožnice, je potrebno upoštevati, da se spor nanaša na izročitev polovice zapuščine (dediščine) in ne na plačilo kakšnih drugih terjatev. Tožničin zahtevek je dednopravne narave, kot dedinji ji gre pravica do polovičnega deleža na zapuščini.
ZR člen 71, 71/9. ZUP (1986) člen 249, 249/1, 249/1-1.
davek od dohodkov - obnova postopka - obnovitveni razlog
Glede na določbe Zakona o računovodstvu in upoštevaje takrat veljavni sistem fakturirane realizacije, bi neizterljivost terjatve lahko predstavljala obnovitveni razlog, vendar bi bila izkazana le s sklepom sodišča o neizterljivosti.
Po določbi 65. člena ZZad ne gre le za premoženje, ki je bilo zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov ali zadružnim zvezam podržavljeno na načine iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, temveč tudi za premoženje, ki je bilo zaradi statusnih sprememb in aktov državne oblasti podržavljeno ali prenešeno na druge uporabnike.
upravičenci do denacionalizacije - stavbno zemljišče
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
odpravnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu
Odpravnina ni delavčeva neodtujljiva pravica, zato lahko delavec z njo prosto razpolaga. Tudi zakon o delovnih razmerjih v 36f členu ne določa ničesar, kar bi kazalo na neodtujljivost pravice do odpravnine. Zato sta nižji sodišči pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili, da se je tožnica, ko je soglašala (vsebinsko gre za ponudbo - poravnavo v skladu z določbami 1089. in 1090. člena ZOR, s katero sta soglašali obe stranki) s tem, da ji delovno razmerje preneha kot delavki, katere delo je postalo trajno nepotrebno, pravici do odpravnine lahko odpovedala.
delovno razmerje pri delodajalcu - konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - odškodninska odgovornost zaradi kršitve konkurenčne prepovedi
Za kršitev konkurenčne prepovedi iz naslova delovnega razmerja gre le v primeru, če delavec sklepa posle neposredno v svojem imenu in za svoj ali tuj račun, ne pa tudi v primeru, ko posel sklene v imenu in za račun delodajalca, kot njegov zastopnik.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zamudne obresti pri ponovnem sojenju
Če sodišče ob ugotovljenem manjšem deležu soodgovornosti tožniku pri ponovnem sojenju prizna sorazmerno višjo odškodnino za nepremoženjsko škodo, mu ob nespremenjenem tožbenem zahtevku prisodi zamudne obresti že od prve sodbe dalje.
ZTPDR člen 58, 58/1-1.ZDDO člen 45, 45/1-1, 45/1-2, 45/2. CZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti - nevestno, malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti
Vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti pomeni vestno izpolnjevanje delovnih nalog, ki sestavljajo vsebino konkretnega delovnega mesta, torej takšno opravljanje na delovnem mestu zaupanih delovnih nalog, kakršno se upravičeno pričakuje od povprečnega delavca oziroma od delavčevih povprečnih delovnih rezultatov. Zato je nevestno, malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti nujno povezano z vsebino njegovega delovnega mesta. Opis disciplinske kršitve kot izhaja iz 2. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO je po svoji naravi blanketni opis, saj šele z uporabo dopolnilne norme z ustreznega pravnega področja daje pričakovano določnost.
Predlog za obnovo postopka (če gre za obnovo postopka zaradi navajanja novih dejstev ali uporabe novih dokazov), je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev dela na delovnem mestu, na katerega je delavec razporejen
V izpodbijanem sklepu o prenehanju delovnega razmerja je pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja namen delodajalca, da delavcu zaradi reorganizacije, ki je posledica organizacijskih in ekonomskih potreb, zagotovi delovno razmerje v skladu s pogodbo pri drugem delodajalcu. Ob nepodpisu novo ponujene pogodbe o zaposlitvi pa pride do drugega pravnega položaja, saj delavec (vsebinska razlaga določbe) noče delati na delu, na katerega je (dejansko) razporejen. Zato mu v takem primeru delovno razmerje ne preneha po prvem sklepu, saj ni bil uresničen namen nove zaposlitve, ampak mu je potrebno izdati nov sklep, ki vsebuje nove razloge za prenehanje delovnega razmerja.
ZZVN člen 14, 14/1, 14/2.ZPIZ člen 39, 40, 202, 203. ZTPZ člen 140, 140/1, 162.
pogoji za pridobitev - žrtev vojnega nasilja - pravica do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Pri vsebini 14. člena ZZVN je izhajati iz načela pravičnosti, s katerim je zakonodajalec žrtvam vojnega nasilja, mlajšim od 15 let priznal pravico do upokojitve pod ugodnejšimi, vendar enakimi pogoji kot udeležencem narodnoosvobodilne vojne enake starosti. Tudi njim ni bila udeležba v narodnoosvobodilni vojni kot posebna doba šteta dvojno kot zavarovancem iz 1. odstavka 140. člena ZTPZ. Zato je razlagati določbo iz drugega odstavka 14. člena, ki dopušča znižanje starostne meje za čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - vendar največ do omejitev iz prvega odstavka - v skladu z namenom ZZVN. Žrtvam vojnega nasilja je zagotovljena posebna pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na način, s katerim ni porušeno razmerje v pravicah iz tega zakona z že urejenimi pravicami po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
SKPG člen 17, 17/4, 17/10. ZDR (1990) člen 36b, 36b/3.
delovno razmere pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če kolektivna pogodba predpisuje uporabo kumulative metode za vrednotenje kriterijev za določanje presežnih delavcev, je odločitev delodajalca, ki temelji le na upoštevanju kriterija delovne uspešnosti, nazakonita.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - pooblastilo - odpoved in preklic pooblastila - pogoji za mirovanje postopka
Odpoved in/ali preklic pooblastila sta pravno veljavna, če sta sporočena sodišču (drugi odstavek 99. člena ZPP-77). Če stranki o tem nista obvestili sodišča, je bila pravilna vročitev vabila odvetniku, pravilen pa je bil tudi sklep o mirovanju postopka, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na predlog tožene stranke zato, ker je odvetnik izostal z glavne obravnave, odsotnosti pa ni opravičil (216. člen ZPP-77).
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je prepozen, če je bil vložen po izteku roka petnajstih dni, kot je določeno v drugem odstavku 118. člena ZPP-77. Šteje se, da je bila stranka seznanjena s sklepom od vročitve katerega teče petnajstdnevni rok, če sta ona in njen pooblaščenec izjavila, da sta bila in kdaj sta bila seznanjena z vsebino sklepa.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - pooblaščenci - pravniški državni izpit - status odvetnika - pravno mnenje
Pooblaščenec, ki ima pravniški državni izpit, ni upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - vožnja z vinjenim voznikom - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB - postopek pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Tožnici bi morala biti dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v postopku, v katerem je organ druge stopnje odpravil odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bil tožniči priznan status žrtve vojnega nasilja.