izpolnjevanje pogojev za priznanje brezplačne pravne pomoči - izkazovanje verjetnosti - izgled za uspeh
Odločitev, da tožnik ni izkazal pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na morebiten kasneje sprožen postopek v zadevi, v zvezi s katero je zahteval brezplačno pravno pomoč, ne vpliva.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS06920
URS člen 23, 25.ZPP člen 78, 86, 137, 137, 137/1, 146, 339, 339/2-8.ZUP člen 89.
prekluzivni roki - začasni zastopnik - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - vročitev stranki
Zastopanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj je le pasivno. Omejeno je na sprejemanje pisanj in njihovo odpošiljanje stranki. Zato začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je bila stranki vročena po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, šele z dnem, ko je stranka odločbo dejansko prejela.
Drugi odstavek 99. člena ZOR določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v ZOR. V tej določbi je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s preučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Ugotavljanje volje namreč še ni vprašanje razlage pisne pogodbe (kar je pravno vprašanje), ampak ugotavljanje ene od dejanskih podlag, potrebnih za takšno razlago. Eno od splošnih načel obligacijskega prava je tudi, naj se pogodba razlaga tako, da ostane v veljavi, ne pa, da svojo veljavo izgubi, če je dvom, ali je treba sprejeti eno ali drugo rešitev.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odločitev o pravdnih stroških - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, pa tudi sicer je sklep o pravdnih stroških akcesorne narave, ki nima lastnosti končnosti v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker so nova dejstva in novi dokazi le tisti, ki se sodišču predložijo prvič, dokazov, izvedbo katerih je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.
sodba - obsodilna sodba - odločba o vštetju pripora - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker mora sodišče v sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, odločiti tudi o vštetju pripora, o tem pa ni odločilo niti sodišče prve stopnje, ki je sicer obsojencu izreklo pogojno obsodbo, niti pritožbeno sodišče, ki je namesto pogojne obsodbe izreklo zaporno kazen, je bila s tem storjena kršitev kazenskega zakona po 6. točki 372. člena ZKP.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v času od izreka prvostopne sodbe do predložitve kazenske zadeve sodišču druge stopnje, če so vložene pritožbe, je treba upoštevati določbo 2. odstavka 207. člena ZKP in vsaka dva meseca opraviti preizkus pripornih razlogov. Tega pa senat sodišča prve stopnje ni dolžan storiti v času, ko je zadeva v pritožbenem postopku.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril mnenje glede dejanskih in pravnih vprašanj, povezanih s kaznivim dejanjem in kazensko odgovornostjo storilca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku po 152. členu ZKP izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa je bila predsednica zunajobravnavnega senata, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - asignacija - izpodbojna domneva - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika - način in čas izpolnitve terjatve
Domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL je izpodbojna (tretji odstavek 214. člena ZPP). Navajati dejstva, s katerimi izpodbija obstoj domnevanega dejstva, in predlagati dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost, pa mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
Ker so obsojenčevi otroci vložili zahtevo za varstvo zakonitosti po poteku dveletnega roka, določenega v 559. členu ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo. Kljub priporočilu Ustavnega sodišča v odločbi U-I-247/96, da naj zakonodajalec ta rok podaljša, je namreč določba 559. člena ZKP še vedno nespremenjena v veljavi, glede na načelo zakonitosti pa je Vrhovno sodišče vezano nanjo.
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.
pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - napake v obliki oporoke - rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Določba 76. člena ZD ne omogoča razlage, po kateri bi enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak v obliki pričel teči šele od takrat, ko je upravičenec za te napake zvedel. Gramatikalna in vsebinska razlaga omenjene zakonske določbe omogoča le sklepanje, da začne ta rok teči z dnem, ko upravičenec izve za oporoko in se objektivno izteče v desetih letih od razglasitve oporoke.
ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192.ZZZDR člen 4, 102, 103.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - odgovornost lastnika psa - ugiz psa - opustitev nadzora nad psom - dolžnosti staršev do otrok - varovanje mladoletnega otroka - deljena odgovornost - sokrivda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Na ugotovljenem dejstvu, da pes ni bil dovolj zavarovan, temelji toženkina odškodninska odgovornost.
Tožničina mati, ki je vstopila v zlatarski lokal, mladoletno tožnico pa pustila zunaj, je svojo dolžnost varovanja otroka opravljala premalo skrbno. Posledica tega je bila, da je mladoletna tožnica prišla do vrat pesjaka in s tem v doseg toženkinega psa, ki jo je poškodoval.