začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
Popolna vloga na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da je prijavi za razpis priloženo med drugimi dokazili tudi dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja.
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja morajo biti izpolnjeni vsi z ZZVN določeni pogoji. Eden od pogojev je določeno časovno obdobje, v katerem je eden od staršev izgubil življenje.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških, ki jih je dolžan plačati zagovornik
Ker zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist, je zahteva, vložena zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili v skladu z določilom 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nedovoljena.
Ker je sodišče navedlo, na katere dokaze opira ugotovitev glede odločilnega dejstva, prav tako pa tudi določne in razumne razloge o tem, kako presoja verodostojnost obsojenčevega zagovora in vseh izvedenih dokazov, ni mogoče zaključiti, da sodišče ni po resnici in popolnoma ugotavljalo dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom.
začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo odločilo pravilno, ko je zahtevo za revizijo zoper sodbo Vojaškega sodišča v Skopju zavrnilo, saj se sme ta glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri vložiti le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije.
Določba 3. odstavka 2. člena ZPKri, ki uvršča med politične zapornike ob določenih pogojih tudi osebe slovenske narodnosti, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik nekdanje Jugoslavije, ne opravičuje širše razlage 1. odstavka 22. člena istega zakona.
Ker je tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, si s pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Za vložitev pritožbe torej nima pravnega interesa.
Zahteva za revizijo po ZPKri se sme vložiti le ob pogoju, da se zloraba kazenske zakonodaje ne more uveljavljati z drugim izrednim pravnim sredstvom po določbah ZKP.
Toženčeva izvajanja o tem, da sam na tožnico ni izvajal nobenih pritiskov in da za sporno ravnanje brata ni vedel, niso pravno pomembna za izpodbojnost pogodbe po prvem odstavku 60. člena ZOR.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice - obseg vrnitve
Tožeča stranka je že pri končnem plačilu sumila, da ni dolžna plačati zadnjega končnega plačila in ni privolila v prikrajšanje. Ker je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da je s plačilom pogojevala izročitev A testov in listin, ki jih je tožeča strank-a potrebovala za to, da bi lahko začela z delom, sta pravilno šteli, da je bila tožeča stranka ekonomsko prisiljena v plačilo toženi stranki. Poleg tega si je tožeča stranka tudi pridržala pravico zahtevati vrnitev plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč verjeli tožniku, da je pri končni gradbeni situaciji posumil v korektnost obračuna in je to izrazil direktorju tožene stranke.
Iz obvezne razlage 67. člena Zakona o zadrugah izhaja, da se v upravnih postopkih v zadevah vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah uporabljajo določbe o denacionalizaciji, tako v procesnem kot v materialnopravnem pogledu. Zakon o zadrugah je tudi predpis, ki je izrecno naveden v 2. členu Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ki je ustanovljen kot finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji, Zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo. Zato je tudi v postopkih vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah mogoče vrniti premoženje v obliki odškodnine.
ZPP člen 191, 196, 367, 380, 481, 481/2, 483, 483/1-6, 490.ZZK člen 5.ZOR člen 12, 18.
dovoljenost revizije - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - spori zaradi motenja posesti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - pridobitev zastavne pravice - dobra vera - povprečna skrbnost - skrbnost zastavnega upnika - huda malomarnost
V 483. členu ZPP je zakonodajalec za nekatere vrste sporov namesto subjektivnega kriterija izbral drug, objektivni kriterij za opredelitev gospodarskega spora. Tudi v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o gospodarskih sporih. V tej zadevi pa ne gre za gospodarski spor, ker ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je bil v dobri veri. Upoštevanje dobre vere ne pomeni izničenja načel zemljiškoknjižnega prava, ampak le uravnoteženje teh načel z drugimi splošnimi pravnimi načeli, ki zavezujejo vse udeležence v pravnem prometu. Pridobitelj pravice, ki se je zanesel na zemljiško knjigo, je v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Kakšno skrbnost bi moral v posameznem primeru pokazati bodisi samo povprečno bodisi posebno skrbni pridobitelj, je odvisno tudi od dejanskih okoliščin vsakega primera posebej. Pomembno je tudi to, kakšne pravice si stojijo nasproti. Zahteve, da si mora hipotekarni upnik tudi v naravi ogledati nepremičnine, ki so predmet zastave, če naj ohrani možnost, da se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, tudi za posebno skrbnega gospodarstvenika ni mogoče postaviti kot pravilo.
razrešitev dolžnosti namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic - sklep Vlade RS
Sklep Vlade RS o razrešitvi dolžnosti namestnika predsednika in o imenovanju novega namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic nima značaja upravne odločbe po ZUP, saj ga kot takega ne označujeta ZPKri (9. člen), niti sklep Vlade RS o ustanovitvi navedene komisije in o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije z dne 11.9.1997.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 177, 179, 179/2, 200, 200/1, 200/2.
povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako - okužba s salmonello - objektivna in krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - strah
S tem, ko je sodišče druge stopnje presodilo toženčevo odgovornost za krivdno, ni kršilo materialnega prava v njegovo škodo, ker velja tako po sistematiki, s katero je odgovornost urejena v ZOR-u, kot po pravni teoriji, objektivna odgovornost za manj ugodno za odgovornega kot krivdna. Namreč pri subjektivni odgovornosti lahko odgovorna oseba dokazuje prav vse okoliščine, da je škoda nastala brez njene krivde, medtem ko se pri objektivni odgovornosti lahko razbremeni odgovornosti le v primerih, ki jih zakon dopušča (177. člen ZOR). Okoliščine, ki so bile ugotovljene v obravnavanem primeru (predvsem, da je T. V. že dan pred okužbo tožnikov zbolela po vseh kliničnih znakih za hudo črevesno boleznijo in kar bi moral biti zadosten signal gostincu, da podvzame preventivne ukrepe), so dajale potrebno dejansko podlago za zaključek o krivdni odgovornosti toženca.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Toda sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sama priprava terena za asfaltiranje z grobim nasutjem gramoza ni nevarna stvar. Tudi izstopanje iz kabine osebnega avtomobila, ki ima samo dvoje prednjih vrat, ni nevarna dejavnost in jo ljudje vsakodnevno izvajajo. V reviziji tožnik povezuje izstopanje iz avtomobila na grobo nasuta in neravna tla, vendar tudi v takem primeru nevarnost ni povečana, če tisti, ki izstopa, ve, da tla niso ravna.