Vrhovno sodišče je že odločilo v sodbi III Ips 98/2001 v podobni zadevi. V navedeni zadevi je bil sicer eden od družbenikov bivšega družbenega podjetja še Slovenska razvojna družba, medtem ko v obravnavani zadevi S. sploh ni več niti družbenik prve toženke. Če družbeni pravobranilec po uveljavitvi ZZLPPO ni več upravičen tožiti zaradi oškodovanja družbenega premoženja v primerih, ko je Slovenska razvojna družba še (so)lastnik družbe, v kateri naj bi prišlo do oškodovanja, ne da bi izvedel postopek po 7. členu ZZLPPO, je to toliko manj upravičen storiti v primerih, ko je premoženje v lasti Slovenske razvojne družbe že privatizirano.
ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1.ZZD člen 10, 10/1, 243, 244, 246, 246/1.ZVNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1.
pritožba - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pravica uporabe - DPS in TOZD kot nosilci pravice uporabe - prenos pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi - vpis pravice razpolaganja v zemljiško knjigo - izvajanje pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Sodišče mora na vsaki stopnji sojenja po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar samo v okviru dejstev, ki so jih stranke navajale, in katerih resničnost so s predlaganjem dokazov tudi dokazale.
Zato je utemeljevanje ugovorov zoper tožbeni zahtevek na novi pravni podlagi, ki zahteva ugotavljanje novih dejstev na podlagi novih dokazov, prvikrat šele v pritožbenem postopku, pritožbena novota.
Lastnik nepremičnine v družbeni lastnini je po ZLNDL postala pravna oseba, ki je na nepremičnini dejansko izvajala pravico uporabe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21551
URS člen 27.KZ člen 29.ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 3.
udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - meje kazenske odgovornosti udeležencev - domneva nedolžnosti - pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru, ko je kaznivo dejanje rezultat delovanja več oseb, je odgovornost napeljevalca in pomagača vezana le na storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost), ne pa tudi na kazensko odgovornost storilca (29. člen KZ). Zato dejstvo, da storilec še ni bil obsojen, ne more biti ovira za vodenje postopka zoper napeljevalca, zoper njega vložena obtožnica pa tudi ne pomeni posega v ustavno pravico domneve nedolžnosti glede storilca.
Zagovornik opozarja na nasprotje med navedbami obtožnice o slabem obtoženčevem premoženjskem stanju kot motivu za storitev kaznivih dejanj ter navedbami izpodbijanih sklepov, ki da ugotavljata obtoženčevo dobro premoženjsko stanje in to okoliščino upoštevata kot podlago za sklepanje o obtoženčevi begosumnosti. Na ta način ne uveljavlja "protispisnosti" ampak ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih za oceno obtoženčeve begosumnosti. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost novega dokaza
Kot očitno neprimeren dokaz, zaradi česar sodišče zavrže zahtevo za obnovo postopka po 1. odstavku 413. člena ZKP, je mogoče oceniti dokaz, ki nima nič skupnega z zadevo ali dokaz, ki je očitno nepomemben za presojo odločilnih dejstev oziroma ki ne bi mogel vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar iz tega dokaza izhaja.
Tožeča stranka ni upravičena do povračila plačanih uvoznih dajatev za tisti del blaga, ki ga je predelala pred začetkom zahtevanega carinskega postopka z ekonomskim učinkom.
ZKP člen 39, 354, 354/1, 371, 371/1-2, 384, 424, 424/1.
identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev dokaznega postopka iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ izpustilo očitek iz obtožbe, da je obsojenec na pogodbi lastnoročno podpisal tudi A.Š. (in ne le Al.Š.), ni prekoračilo obtožbe, kljub spremenjenemu opisu pa je podana tudi subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa za to ni bilo objektivnih ovir (kar pomeni:
stranki, ki ne izpolnjuje pogoja iz 384. člena ZKP), ni dovoljeno uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21552
KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 102, 102/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonsko bistvo malomarnostnih kaznivih dejanj, kamor sodi tudi kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ, je kršitev dolžnostnega ravnanja. Tega v cestnem prometu ne opredeljujejo zgolj določbe, ki so sankcionirane kot prekršek, pač pa tudi splošne določbe prometnih predpisov, iz katerih izhajajo določene omejitve, prepovedi in obveznosti za udeležence v cestnem prometu, njihova kršitev pa ni opredeljena kot prekršek.
Neupoštevanje prometnega znaka za prepoved "ustavi" je mogoče presojati le kot kršitev splošne določbe o prometni signalizaciji po 3. odstavku 102. člena ZVCP.
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 12, 12/4, 83, 83/3, 288, 288/3, 371, 371/1-8, 424, 424/1.
čas za pripravo obrambe - skrajšanje roka za pripravo obrambe - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Obtoženec se lahko odpove pravici do osemdnevnega roka za pripravo obrambe iz 3. odstavka 288. člena ZKP tudi s konkludentnim ravnanjem.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Podpiranje oseb, ki so pobegnile pred oblastmi, je kot znak kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD moralo biti takšno, da je takim osebam omogočilo ali bistveno olajšalo preživetje, gibanje, nastanitev oziroma skrivanje, da jih pristojni državni organi niso odkrili. Zato ni nobenega dvoma, da podpiranja ne predstavlja obiskovanje, naročilo izdelave copat in izročitev steklenice vina taki osebi.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - teža kaznivega dejanja - stopnja ponovitvene nevarnosti - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - varnost ljudi
Ker je obtožencu očitano, da naj bi soobtoženemu prodal 78 tablet ekstazi, za nadaljnjo prodajo pa naj bi hranil 462 tablet te vrste, je sodišče na podlagi tega za obtoženca obremenjujočega ravnanja utemeljeno sklepalo na takšno težo njegovega dejanja, ki ima kot ena izmed naštetih objektivnih okoliščin iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP odločilen pomen pri ugotavljanju razloga ponovitvene nevarnosti.
S preprodajo drog, ki povzročajo odvisnost, se v kar največji meri ogroža zdravje in tudi življenje ljudi, pri čemer ni mogoče spregledati, da je narkomanija v stalnem porastu. Poleg tega že po naravi kazniva dejanja te vrste zahtevajo vselej določeno stopnjo povezanosti med storilci, zato predstavljajo takšno ogrožanje varnosti ljudi, pri katerem zadostuje za odreditev oziroma podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, v katerih varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Ker je sodba, s katero je bilo med drugim obsojenki naloženo plačilo stroškov iz 7. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, postala pravnomočna, je razpravljanje o vsebini oziroma o zakonitosti odločbe o stroških postopka po pravnomočnosti sodbe nedopustno (10. člen ZKP).
Obtožni predlog za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ je bil vložen 12.3.1996, kar je pretrgalo zastaranje kazenskega pregona. Glede na tedaj veljavno določilo 6. točke 1. odstavka 111. člena KZ je nastopilo zastaranje kazenskega pregona 12.3.1998, saj po njegovi vložitvi ni bilo nobenega procesnega dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje. V tej situaciji bi moralo sodišče po določilu 1. odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 277. člena ZKP zavreči obtožni predlog, ne pa razpisati glavno obravnavo.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob izvajanju katerih si je lahko ustvaril mnenje oziroma izoblikoval stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi, torej z vsebinskim odločanjem o zadevi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa v zunajobravnavnem senatu, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
zagovornik - pravica do zagovornika - postavitev zagovornika iz razloga pravičnosti
Določba 3. odstavka 12. člena ZKP poleg težkih gmotnih razmer, ki bi obdolžencu onemogočale zagotoviti si zagovornika, določa še, da mora obdolženec zahtevati formalno obrambo - od sodišča mora torej zahtevati, da mu postavi zagovornika, ker si ga sam glede na svoje slabo finančno stanje ne more privoščiti. Ker v konkretnem primeru te zahteve ni podal, sodišče o postavitvi zagovornika v interesu pravičnosti ni bilo dolžno odločati.
vročanje - vročitev obtožnega predloga - osebna vročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je bila vročitev obtožnega predloga opravljena v nasprotju z določbami 2. odstavka 120. člena in 118. člena ZKP, ni mogoče sklepati, da je to vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi je namreč razvidno, da je obsojenec izjavil, da je sprejel obtožni predlog pred glavno obravnavo (našel ga je v nabiralniku), da tega dejstva ne šteje za tako motečega, da se ne bi zagovarjal, ni se skliceval na okoliščino, da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe in tudi ni predlagal preložitve glavne obravnave.
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 148, 166, 166/2, 178, 178/3, 214, 215, 215/1, 216, 216/3, 218, 218/3, 219, 371, 371/1-8.
odredba o hišni preiskavi - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - navzočnost prič
Stopnja verjetnosti, ki se zahteva kot prag, pod katerim poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja ni dovoljen, je utemeljen sum. Sum pa bo utemeljen, če zanj obstajajo razlogi, utemeljevati namreč ne pomeni drugega, kot navajati razloge za stališča. Ta dokazni standard velja tudi za opravo hišne preiskave v predkazenskem postopku.
V skladu z določbami 178. člena ZKP oziroma 178. v zvezi s 166.
členom ZKP - če gre za hišno preiskavo pred izdajo sklepa o preiskavi-, ima obtoženec pravico biti navzoč pri hišni preiskavi neglede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
Če je obtoženčeva izvenzakonska partnerka stanovala v obtoženčevem stanovanju, s hišno preiskavo ni bila kršena njegova ustavna pravica po 3. odstavku 36. člena URS, ker mu kot stanovalcu ni bilo omogočeno prisostvovsti preiskavi. Zadostuje prisotnost enega od družinskih članov.
Obvestilo obtožencu o tem, da bo opravljeno preiskovalno dejanje - hišna preiskava (5. odstavek 178. člena ZKP), bi preiskovalni sodnik lahko opustil le v primeru, če bi bilo nevarno odlašati.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Na podlagi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati status le otroku, katerega eden od staršev je izgubil življenje v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker predstavlja le to obdobje eno od okoliščin za priznanje statusa.