Vrhovno sodišče je že odločilo v sodbi III Ips 98/2001 v podobni zadevi. V navedeni zadevi je bil sicer eden od družbenikov bivšega družbenega podjetja še Slovenska razvojna družba, medtem ko v obravnavani zadevi S. sploh ni več niti družbenik prve toženke. Če družbeni pravobranilec po uveljavitvi ZZLPPO ni več upravičen tožiti zaradi oškodovanja družbenega premoženja v primerih, ko je Slovenska razvojna družba še (so)lastnik družbe, v kateri naj bi prišlo do oškodovanja, ne da bi izvedel postopek po 7. členu ZZLPPO, je to toliko manj upravičen storiti v primerih, ko je premoženje v lasti Slovenske razvojne družbe že privatizirano.
ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1.ZZD člen 10, 10/1, 243, 244, 246, 246/1.ZVNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1.
pritožba - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pravica uporabe - DPS in TOZD kot nosilci pravice uporabe - prenos pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi - vpis pravice razpolaganja v zemljiško knjigo - izvajanje pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Sodišče mora na vsaki stopnji sojenja po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar samo v okviru dejstev, ki so jih stranke navajale, in katerih resničnost so s predlaganjem dokazov tudi dokazale.
Zato je utemeljevanje ugovorov zoper tožbeni zahtevek na novi pravni podlagi, ki zahteva ugotavljanje novih dejstev na podlagi novih dokazov, prvikrat šele v pritožbenem postopku, pritožbena novota.
Lastnik nepremičnine v družbeni lastnini je po ZLNDL postala pravna oseba, ki je na nepremičnini dejansko izvajala pravico uporabe.
Popolna vloga na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da je prijavi za razpis priloženo med drugimi dokazili tudi dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja.
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja morajo biti izpolnjeni vsi z ZZVN določeni pogoji. Eden od pogojev je določeno časovno obdobje, v katerem je eden od staršev izgubil življenje.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških, ki jih je dolžan plačati zagovornik
Ker zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist, je zahteva, vložena zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili v skladu z določilom 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nedovoljena.
Ker je sodišče navedlo, na katere dokaze opira ugotovitev glede odločilnega dejstva, prav tako pa tudi določne in razumne razloge o tem, kako presoja verodostojnost obsojenčevega zagovora in vseh izvedenih dokazov, ni mogoče zaključiti, da sodišče ni po resnici in popolnoma ugotavljalo dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom.
začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo odločilo pravilno, ko je zahtevo za revizijo zoper sodbo Vojaškega sodišča v Skopju zavrnilo, saj se sme ta glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri vložiti le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije.
Določba 3. odstavka 2. člena ZPKri, ki uvršča med politične zapornike ob določenih pogojih tudi osebe slovenske narodnosti, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik nekdanje Jugoslavije, ne opravičuje širše razlage 1. odstavka 22. člena istega zakona.
Ker je tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, si s pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Za vložitev pritožbe torej nima pravnega interesa.
Zahteva za revizijo po ZPKri se sme vložiti le ob pogoju, da se zloraba kazenske zakonodaje ne more uveljavljati z drugim izrednim pravnim sredstvom po določbah ZKP.
vročanje - vročitev obtožnega predloga - osebna vročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je bila vročitev obtožnega predloga opravljena v nasprotju z določbami 2. odstavka 120. člena in 118. člena ZKP, ni mogoče sklepati, da je to vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi je namreč razvidno, da je obsojenec izjavil, da je sprejel obtožni predlog pred glavno obravnavo (našel ga je v nabiralniku), da tega dejstva ne šteje za tako motečega, da se ne bi zagovarjal, ni se skliceval na okoliščino, da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe in tudi ni predlagal preložitve glavne obravnave.
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 148, 166, 166/2, 178, 178/3, 214, 215, 215/1, 216, 216/3, 218, 218/3, 219, 371, 371/1-8.
odredba o hišni preiskavi - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - navzočnost prič
Stopnja verjetnosti, ki se zahteva kot prag, pod katerim poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja ni dovoljen, je utemeljen sum. Sum pa bo utemeljen, če zanj obstajajo razlogi, utemeljevati namreč ne pomeni drugega, kot navajati razloge za stališča. Ta dokazni standard velja tudi za opravo hišne preiskave v predkazenskem postopku.
V skladu z določbami 178. člena ZKP oziroma 178. v zvezi s 166.
členom ZKP - če gre za hišno preiskavo pred izdajo sklepa o preiskavi-, ima obtoženec pravico biti navzoč pri hišni preiskavi neglede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
Če je obtoženčeva izvenzakonska partnerka stanovala v obtoženčevem stanovanju, s hišno preiskavo ni bila kršena njegova ustavna pravica po 3. odstavku 36. člena URS, ker mu kot stanovalcu ni bilo omogočeno prisostvovsti preiskavi. Zadostuje prisotnost enega od družinskih članov.
Obvestilo obtožencu o tem, da bo opravljeno preiskovalno dejanje - hišna preiskava (5. odstavek 178. člena ZKP), bi preiskovalni sodnik lahko opustil le v primeru, če bi bilo nevarno odlašati.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Na podlagi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati status le otroku, katerega eden od staršev je izgubil življenje v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker predstavlja le to obdobje eno od okoliščin za priznanje statusa.
začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob izvajanju katerih si je lahko ustvaril mnenje oziroma izoblikoval stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi, torej z vsebinskim odločanjem o zadevi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa v zunajobravnavnem senatu, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
Obtožni predlog za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ je bil vložen 12.3.1996, kar je pretrgalo zastaranje kazenskega pregona. Glede na tedaj veljavno določilo 6. točke 1. odstavka 111. člena KZ je nastopilo zastaranje kazenskega pregona 12.3.1998, saj po njegovi vložitvi ni bilo nobenega procesnega dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje. V tej situaciji bi moralo sodišče po določilu 1. odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 277. člena ZKP zavreči obtožni predlog, ne pa razpisati glavno obravnavo.