Glede na naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom, ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno korist ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR.
Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, predlagani dedni dogovor ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zavrnitev odobritve le-tega varuje njegove koristi in zato očitno ne posega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po presoji revizijskega sodišča je v primerih, ko je zoper povzročitelja škode tekel kazenski postopek, za presojo pravočasnosti odškodninske tožbe pomemben način, na katerega je bil ta postopek zaključen: če je pravdno sodišče na njegovo odločitev vezano, obstoja kaznivega dejanja ni dovoljeno ugotavljati kot predhodno vprašanje v odškodninski pravdi; če pravdno sodišče na odločitev, s katero se je kazenski postopek zaključil, ni vezano, sme samo v odškodninski pravdi izjemoma odločati o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju.
Če kazenskega postopka ni bilo, ni odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče lahko vezano in je položaj enak kot v primeru, ko se kazenski postopek zaključi z odločbo, na katero pravdno sodišče v odškodninski pravdi ni vezano.
povrnitev nepremoženjske škode - sopotnik v avtomobilu – uporaba varnostnega pasu - ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti - nasprotje med ugotovitvami in izvedenskim mnenjem višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče prve stopnje obsega tožnikove nepremoženjske škode ni ugotovilo le na podlagi končnega povzetka v izvedenskem mnenju, ampak na podlagi celovite ocene vseh dokazov, zlasti tudi celotne zdravstvene dokumentacije in izpovedi tožnika. Izpoved stranskega intervenienta ter prič je sodišče ocenilo skupaj z drugimi dokazi in prišlo do ugotovitve, da je obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika manjši kot pa je zatrjeval in izpovedoval tožnik, zato so revizijski očitki v tej smeri neutemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015074
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - izvršilni postopek - izvršilni naslov - prenehanje teka zamudnih obresti - časovne meje pravnomočnosti - načelo formalne legalitete - prepoved ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - razveljavitev prehodne določbe OZ - posledice razveljavitve zakona - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - opredelitev zamudnih obresti v izreku izvršilnega naslova - naknadno prenehanje terjatve
Če so za opredelitev zamudnih obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno z razlago sodišče v izvršilnem postopku - s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno, ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006059
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 95, 96, 244.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Na Vrhovnem sodišču pri reševanju zahteve za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, zato mora vložnik, če hoče z zahtevo uspeti, uveljavljano kršitev obrazložiti.
ZUS-1 člen 96, 96/1-4, 100, 100/1. ZPP člen 70, 70-2, 70-6.
obnova revizijskega postopka – izločitev sodnika – izkazanost razloga za obnovo
Z navedbami o okoliščinah, ki so v očitnem nasprotju s podatki in dejstvi, ki izhajajo iz javno dostopnih aktov in jih zato Vrhovno sodišče ocenjuje kot neverodostojne, ni mogoče verjetno izkazati obstoja obnovitvenega razloga po 4. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1.
Izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP se nanaša na okoliščino zaposlitve sodnice v času sojenja oziroma odločanja v konkretnem primeru, tega pa tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka niti ne zatrjuje niti ni sporno, da ta okoliščina ne obstaja.
Kolikor sodišče druge stopnje v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki pa se upošteva le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost odločbe sodišča druge stopnje.
ZKP člen 201, 201/1-3, 365, 371, 371/1-5, 371/1-11. ZDT-1 člen 188.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – upravičeni tožilec – prenos pristojnosti - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – popravni sklep – načelo sorazmernosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oceni priložene dokaze, a ga ne prepričajo, ne moremo govoriti o nasprotju med odločilnimi dejstvi in listinami v spisu, ampak o tem, da se zagovornik ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZDavP-1 člen 127, 130, 131, 132. ZDavP-2 člen 158, 167.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba – ugovor tretjega
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na ravidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 14. ZGO-1 člen 10. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3, 3/2.
dovoljena revizija – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zagotovitev parkirnih mest – trajna uporaba parkirnih mest – bližina parkirne hiše namenjene splošni rabi
Pogoj zagotovitve parkirnih mest po 3. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je izkazan v primeru obstoja parkirne hiše, katere uporaba je pod enakimi pogoji dostopna vsem in ki omogoča časovno neomejeno parkiranje.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršba na denarna sredstva – prebivališče dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015073
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso pomembna po vsebini zadeve.
Ker revident zatrjevanih posledic ni izkazal in tudi ni pojasnil, zakaj naj bi bile posledice, ki jih zatrjuje, zanj zelo hude, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZPP člen 229, 229/2, 260, 263, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dokazovanje - primeren dokaz - zaslišanje stranke - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Kot stranka se lahko zasliši tudi otrok, saj je bilo strokovno ugotovljeno, da imajo tudi že zelo majhni otroci enake senzorne sposobnosti kot odrasli. Zaslišanje otroka kot stranke je bilo predlagano v tožbi zato, ker je bil otrok navzoč v ključnih trenutkih, ko so policisti izvajali dejanja, za katera bi lahko odškodninsko odgovarjala tožena stranka. Zato je vsekakor utemeljeno zahtevati izvedbo dokaza z zaslišanjem otroka kot stranke in torej ne gre za neprimeren dokaz, katerega izvedbo bi lahko sodišče vnaprej zavrnilo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/14.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba – izkazanost težko popravljive škode – poseg v družinsko življenje – dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev
Ker sodišče prve stopnje ni prepričljivo zavrnilo vseh zatrjevanih navedb v zvezi z možnostjo nastanka težko popravljive škode (ki se nanašajo na poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja), izpodbijani sklep ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 17, 17/1, 17/3, 18. ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZP-1 člen 57, 57/8.
zavrnitev pritožbe – pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo - pravni interes – davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - izterjava globe za prekršek – izvršba po uradni dolžnosti - državni organ kot predlagatelj postopka – zastopnik javnega interesa
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora lahko v postopku kot tožnik nastopa le tista oseba, ki varuje svoje pravice ali pravne koristi.
Čeprav je pritožnica po izrecni zakonski določbi 146. člena ZDavP-2 predlagateljica izvršbe, to še ne pomeni, da je tudi stranka izvršilnega postopka, saj se globa za prekršek ne izterjuje v njeno korist, temveč gre za javno korist (globe za prekršek so del javnofinančnih prihodkov). Pritožnica, ki je izdala odločbo o prekršku in dolžniku naložila plačilo globe, v tem postopku ni pravni interesent, saj ji noben materialni predpis ne daje pravice do plačila izrečene globe.
ZDDPO člen 10, 28, 32, 32/4, 32/5. ZDDPO-1 člen 18, 18/1, 68, 68/1, 88, 89.
davek od dohodkov pravnih oseb – dovoljena revizija – obdavčitev dividend – izvzetje dividend iz davčne osnove – sprememba zakona načelo zaupanja v pravo – prehodno obdobje – odgovor na tožbo
Določbo 18. člena ZDDPO-1 je treba razlagati tako, da se dividende (tudi iz obdobja od 1. 5. 2004 do 31. 12. 2004) vedno vštevajo v davčno osnovo prejemnika (dividend), razen v primerih iz 18. člena (in 19. člena) ZDDPO-1.
zakonitost splošnega akta s posamičnim učinkom – revizija - dovoljenost – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica oziroma obveznost izražena v denarju.
Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in natančno, navesti je treba pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja; obrazložiti je treba, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; če tega ni, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Če niso navedene konkretne posledice, ki za revidenta nastanejo zaradi izpodbijanega akta, oziroma ni pojasnjeno, zakaj so te posledice za revidenta zelo hude, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.