pravica do pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – razglasitev sodbe - napoved pritožbe – zapisnik o glavni obravnavi
Čeprav je domnevo, da je tisto, kar je v zapisniku o glavni obravnavi zapisano, točno, mogoče ovreči, pa z izpodbijanjem procesno relevantnih dejstev v okviru zahteve za varstvo zakonitosti tega ni mogoče storiti.
ZKP člen 530. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6. ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
izročitev obdolženca tuji državi - dovoljena revizija - zelo hude posledice za stranko - ovire za izročitev tujca - možnost kršitev človekovih pravic - možnost mučenja kot absolutna ovira - stopnja resnosti drugih možnih kršitev
Možnost mučenja predstavlja absolutno oviro za izročitev posameznika drugi državi. Pri ostalih posegih, ki pri posamezniku lahko povzročajo telesno in duševno trpljenje, pa je potrebno upoštevati ali ti posegi dosegajo minimalno stopnjo resnosti, ki jo zasleduje 3. člen EKČP, in cilj izročitve posameznika drugi državi.
Absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vse pravno relevantne strankine pisne pripombe, ni mogoče postaviti. Kadar imata stranki pravno relevantne pripombe zoper izvid in/ali mnenje, oziroma so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti potrebna dodatna pojasnila, sodišče pa izvedenca ne zasliši, temveč zahteva le pisno dopolnitev ekspertize, gre lahko za kršitev predvsem takrat, ko izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. Vendar pa je to treba presojati od primera do primera.
Tožnica je imela pripombe in terjala pojasnila o posameznih okoliščinah, ki niso bile pravno pomembne za rešitev spora, niti niso mogle povzročiti dvoma v popolnost in pravilnost mnenja, zato dodatno ustno zaslišanje izvedencev na obravnavi ni bilo potrebno. Ker dejstev, ki za odločitev niso relevantna, in dokazov, ki bi služila ugotavljanju takšnih dejstev, ni treba izvajati, sodišču tudi izvedencev za ugotovitev teh dejstev ni treba zasliševati.
Poslabšanja ukrivljenosti tožničine hrbtenice je bilo predvidljivo, šlo je za naravni potek bolezni, ni pa se mu bilo moč izogniti, ga odvrniti, bilo je nepreprečljivo. Če poslabšanja ni bilo moč preprečiti oziroma če bi do poslabšanja prišlo tudi ob uporabi ustreznega steznika in intenzivne terapije, potem ravnanja zdravnika ni mogoče vzeti za vzrok poslabšanja.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015286
SPZ člen 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 64, 170, 170/2.
priposestvovanje - ugovor tretjega - izvršba na nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - prisilna hipoteka - izločitvena pravda - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vknjižba lastninske pravice priposestvovalca
Kdor ima na nepremičnini pravico, ki je ne vpiše, lahko nosi negativne posledice le v primeru učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo, torej, ko upnik na tej nepremičnini pridobi pravico na pravnoposlovni podlagi. Ker toženke, ki je pridobila hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, ne varuje dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je za odločitev nepomembno, da tožnica s priposestvovanjem pridobljene pravice ni vpisala v zemljiško knjigo.
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi in se torej ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke) pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno oziroma je celo zmotno presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje. Za odločitev v konkretni zadevi je ključno, ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
ZPP člen 277, 278, 318, 339, 339/2-7. ZGD-1 člen 135 - 151.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – komanditna družba - vloga komplementarja komanditne družbe
Glede na dejstvo, da je odgovor na tožbo napisan v prvi osebi drugega toženca ter dejstvo, da je komplementar v komanditni družbi tudi neomejeno osebno odgovoren za obveznosti družbe, je presoja sodišč, da je odgovor na tožbo podala le prva tožena stranka, zmoten.
Ves čas postopka je treba preizkušati danost pogojev za pripor; sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno pod dvema pogojema: 1) če sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin, ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora in 2) če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
Dokazni postopek bo glede na dokazne predloge obsegal zaslišanje strank in prič ter postavitev izvedenca, predlagan pa je tudi ogled. Prav vse priče, pa tudi obe stranki imajo prebivališče na območju, ki spada v pristojnost Okrajnega sodišča v Velenju. Zato je očitno, da se bo postopek izvedel hitreje in z manjšimi stroški, če bo potekal pred tem sodiščem kot pa pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Obveznost tožeče stranke glede obveščanja, odobritve ali soglasja za sklenitev izvensodne poravnave z oškodovancem izhaja iz Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 (v nadaljevanju AO-97). Iz drugega odstavka 5. člena AO-97 izhaja tudi, da je zavarovalnica dolžna preučiti odškodninske zahtevke in poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Iz vsebine teh določil izhaja, da je zavarovalnica (tožeča stranka) dolžna sodelovati z zavarovancem (s toženo stranko), sicer zavarovancu odškodninsko odgovarja in ta ohranja vse ugovore, ki bi jih imel proti oškodovancu.
ZOR člen 99, 99/2, 103, 103/1, 131, 141, 265, 265/3, 266, 266/4. ZIZ člen 110, 120. ZPP člen 112, 112/7, 339, 339/2-14, 373.
odstop od pogodbe – poslovna odškodninska obveznost – dogovor o maksimiranju odškodnine – razlaga pogodbe – ničnost pogodbe – ničnost pogodbene določbe – cesija terjatve – rubež terjatve in prenos v izterjavo – procesne obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - razlogov o odločilnih dejstvih – dovoljenost revizije - prepozna revizija – zavrženje revizije
Tožnica je zaradi zamude kupcev pri plačevanju obrokov kupnine utemeljeno odstopila od pogodbe. V njej so pogodbeniki uredili tudi učinke v primeru razdrtja pogodbe. Pogodbena določba o zadržanju dela plačane kupnine mora imeti določeno dopustno podlago, ki jo je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo kot odškodnino zaradi neizpolnitve obveznosti kupcev. Ker je zaradi ravnanja kupcev prišlo do poslovne škode v obliki izgubljenega dobička, je toženka lahko zadržala polovico plačanih delov kupnine.
V pritožbeni sodbi ni razlogov o (ne)utemeljenosti s strani prvega tožnika zahtevanih obrestnih (procesnih) obresti, ki jih je prvostopenjsko sodišče prisodilo, drugostopenjsko pa ob delni spremembi prvostopenjske sodbe ne. Zato izpodbijane sodbe v tem manjšem delu ni mogoče preizkusiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne presoje zastaranja odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ukrep inšpektorja za okolje in naravo - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Zatrjevanje, da izpodbijana odločba tožniku nalaga izdajo pozitivnega potrdila o prvem pregledu kurilne naprave in izstavitev zahteve za vpis kurilne naprave v register ne glede na določbe predpisov, ki bi morali biti po njegovem mnenju uporabljeni tudi pri obravnavanem prvem pregledu kurilne naprave, v izpodbijani odločbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča nima podlage, saj je za izvršitev odločbe pomemben njen izrek, ne pa morda zavezančeva (tožnikova) interpretacija razlogov odločbe. Zakonitost navedene inšpekcijske odločbe pa ni predmet presoje pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 11, 25. ZIZ člen 2, 35, 35/2, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih okrajnih sodišč, pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
ZPP člen 77, 78, 154, 154/1, 165, 165/2, 370, 370/3, 374, 374/2, 377, 380, 380/1. OZ člen 179, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - enotna odškodnina – katastrofalna škoda – zastopanje pravne osebe – zavarovalnica - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe – član uprave kot pooblaščenec - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Da bi bil tožnik, ki je utrpel fizično in duševno trpljenje najhujše stopnje, za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo deležen pravične denarne odškodnine, je revizijsko sodišče prisojeni znesek odškodnine zvišalo na 170.000 EUR (za 38 povprečnih neto plač).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
brezplačna pravna pomoč – kazenski postopek – obvezna obramba - zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – dovoljenost revizije
Prosilcu - obdolžencu, ki zaprosi za brezplačno pravno pomoč v obliki svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, in se mu bo v primeru, če si zagovornika ne bo vzel sam, ta postavil po uradni dolžnosti, ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
V fazi preizkusa, ali so podani razlogi za pripor, sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.