odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – ponavljanje kršitev
Tudi če kršitvi, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, sami zase morda ne bi bili dovolj resni in utemeljeni, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je tožnica delala s posebej občutljivo skupino otrok in mladostnikov, ki so ji bili zaupani v varstvo, zaradi česar se je od nje pričakovala še večja skrbnost in vestnost pri izpolnjevanju delovnih nalog in spoštovanju sprejetih navodil.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obstoj utemeljenega razloga
Pri presoji utemeljenega poslovnega razloga je sodišče že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 358, 358/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba ustrezne zaposlitve – prosto delovno mesto – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bil ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker revident zanje tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičena odsotnost - pravica do zagovora
Ob dejstvu, da tožniku nadrejeni delavec, ki je bil pristojen za odobravanje odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali koriščenja nadur, ni bil obveščen o razlogih za tožnikovo odsotnost in upoštevaje dolžnost tožnika, da si soglasje k taki odsotnosti pridobi, je sodišče po nepotrebnem izvajalo dokaze o tem, ali je tožnik po telefonu sporočal sodelavcu, da ga kljub skrčitvi bolniškega staleža na polovični delovni čas na delo ne bo. Tudi če bi bilo to dokazano, na neupravičenost njegove odsotnosti z dela zgolj to dejstvo ne bi moglo vplivati.
Glede na specifično ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja zaradi zaporedne petdnevne neupravičene odsotnosti z dela in specifično ureditev postopka odpovedi v zvezi s tem v ZJU-UPB1 se tožnik neutemeljeno sklicuje na splošne določbe ZDR, ki takega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v spornem času ni urejal, pa tudi na določbe Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, saj je bila tožniku pravica do izjave v postopku o odpovedi zagotovljena že z vložitvijo pritožbe.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4. ZPP člen 370, 370/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti
Revident ne navede, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana in s čim jo je sodišče druge stopnje zagrešilo. Prav tako ne pojasni, katere določbe materialnega prava je sodišče uporabilo napačno oziroma katerih ni uporabilo, pa bi moralo. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi ni mogoče upoštevati revidentovega pavšalnega sklicevanja na ugovore, ki jih je podal v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.
Glede na to, da je tožničina trditvena podlaga glede nastanka škode zaradi toženčeve kršitve konkurenčne klavzule pomanjkljiva in presplošna, v delu pa tudi neustrezna, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine pravilna.
Zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS3005245
ZIPO člen 4. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izjemna pokojnina
Izjemna pokojnina, priznana na podlagi določb ZIPO, ni pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se za zagotavljanje pravic po tem zakonu sredstva posebej zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da ZIPO v 4. členu izplačevanja pokojnin po tem zakonu nalaga tožeči stranki, ne vpliva na tako ugotovitev.
ZDR člen 83, 83/1. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Kolektivna pogodba ne določa, da mora biti opozorilo v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo delovnih obveznosti tudi vročeno. Ker je torej pomembno le, kdaj je bilo opozorilo posredovano - podano, vročitev ne vpliva na njegovo pravočasnost v smislu tretjega odstavka 43. člena Kolektivne pogodbe.
dovoljenost revizije – pooblastilo za vložitev revizije - predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje revizije
Ker reviziji pooblastilo odvetnika ni bilo predloženo, je bilo treba revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP zavreči.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – zasebni športni delavec
Tožnik, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, z dejavnostjo, ki jo je opravljal, ni dosegel oziroma ustvaril predpisanega minimalnega dohodka (dejavnost je opravljal le v zimskih mesecih, tri do štiri mesece na leto), zato se šteje, da ni opravljal samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic. To pa je pogoj, pod katerim zavarovanje ni obvezno.
OZ člen 65, 118, 119, 121. ZPDI člen 11a. URS člen 49. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 29 o prisilnem in obveznem delu člen 2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 105 o odpravi prisilnega dela. ZJU člen 101. ZDR člen 172. ZPP člen 380, 380/2.
enaka vrednost vzajemnih dajatev - izobraževanje delavca - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - pogodbena ureditev razmerja - vrnitev dela plače - plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerju
Določba 11.a člena ZPDI ne more predstavljati merila za dogovor o najdaljšem možnem času po izobraževanju, v katerem je mogoče od delavca zahtevati, da ostane v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, sicer pa povrne (sorazmerni) del stroškov izobraževanja.
Dogovora med strankama - da bo toženka še pet let po izobraževanju (v zvezi s katerim je njena odsotnost znašala dejansko cca 16 mesecev - pri tem pa je del tega obdobja zajemala tudi izraba letnega dopusta in krajša bolniška odsotnost) ostala na delu pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa bo povrnila sorazmerni del stroškov izobraževanja za pravniški državni izpit - ni razumeti kot prepovedi toženki, da odpove pogodbo o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu. Tako dogovora očitno nista razumeli niti stranki, torej ni šlo za prepoved druge zaposlitve pod pretnjo sankcije in na ta način za (klasično) obliko prisilnega dela.
Pri presoji še dopustnega obdobja, v katerem mora delavec ostali na delu (sicer nosi del stroškov izobraževanja), ni mogoče spregledati tega, da ta presoja ne more biti enaka v vseh oblikah zagotavljanja izobraževanja in je lahko odvisna tudi od stroškov in dolžine le tega (v posameznih primerih so stroški lahko zelo visoki, izobraževanje pa zelo kratko in obratno), dejstva, ali mora delavec v tem obdobju ali kasneje v celoti ali delno opravljati tudi svoje delo, ali je pri delu v času izobraževanja relativno samostojen (razen posameznih konzultacij z mentorjem – podobo kot pri nekaterih specializacijah), oziroma je povsem oproščen dela pri tedanjem delodajalcu, itd.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca
Ob tem, ko so pravila iz varstva pri delu, ki jih je tožnik poznal, v primeru vsake ugotovljene nepravilnosti tožniku nalagala, da je treba transporter ustaviti, se je tožnikov delodajalec utemeljeno zanašal, da jih bo tožnik upošteval, in je bilo tako tožnikovo nedopustno ravnanje zanj nepričakovano tudi upoštevaje merilo posebej skrbnega strokovnjaka. S tem ko je tožnik med obratovanjem transporterja zlezel vanj, je kršil navodila za varno delo, čeprav se je zavedal možnosti nastanka škode. S tem je sam ustvaril nevaren položaj, ki je bil z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedan.
Poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnika, česar pa od prve toženke kljub postroženemu standardu iz drugega odstavka 6. člena OZ ni mogoče zahtevati.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 104, 104/1, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – popolnost in pravilnost pooblastila za zastopanje – jezik pooblastila tuje osebe - datum pooblastila - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje procesnih zahtev glede popolnosti in pravilnosti pooblastil tožencev, danih (skupnemu) pooblaščencu. Pooblastilo prvega toženca ni datirano; zato ni mogoče preveriti, ali gre za novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP. Pooblastili drugega in tretjega toženca, ki sta (drugi toženec) pravna in (tretji toženec) fizična oseba iz Republike Hrvaške, pa nista predloženi v slovenskem jeziku, kot to določa prvi odstavek 104. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev – bolniška odsotnost – prepoved diskriminacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine
Ob navedbah tožnic in prepričljivih ugotovitvah sodišča, da je direktor tožene stranke neposredno pred začetkom postopka podaje spornih odpovedi imel razgovore s tožnicami in nekaterimi drugimi delavkami, da je na teh razgovorih izrecno izpostavljal vprašanja bolniških odsotnosti tožnic na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal in da je bolniške odsotnosti v bistvu označeval kot za toženo stranko nesprejemljivo stanje, ki ga ne more tolerirati, bi tožena stranka morala prepričljivo dokazati, da bolniška odsotnost tožnic na njihovo uvrstitev med presežne delavke dejansko ni imela nobenega vpliva. Tega pa tožena stranka ni storila, saj je za splošno opredeljenimi neformalnimi opredelitvami, ki naj bi predstavljale kriterije za izbiro, lahko imela odločilni pomen ravno bolniška odsotnost z dela vseh štirih tožnic.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. OZ člen 153.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – odškodninski spor – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca
Dopuščena revizija - vprašanje ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o prispevku tožeče stranke k nastali škodi.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije – osebna vročite pooblaščencu - odvetnik
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožeča stranka predlog umaknila.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – zavrženje revizije
Na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko stranka zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vloži dopuščeno revizijo v petnajstih dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.