Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 574/2010 z dne 10. 3. 2011 dopustilo) ni dovoljena.
ZOR člen 133, 387, 1040. UZITUL člen 19, 22. b. MSVN člen 2. ZGD člen 31.
spremenjene okoliščine - zastaranje - pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, bi bil lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah naslednicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in Ljubljanske banke d.d., pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-1857/07, U-I-161/07 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da ureditev, ki veže nadaljevanje prekinjenih in odloženih postopkov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na rešitev zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki ni odvisno le od volje slovenskega zakonodajalca, pomeni v okoliščinah obravnavanega primera za imetnike deviznih hranilnih vlog arbitrarno negotovost, ki povzroči izvotlitev pravice do sodnega varstva. Poudarilo je, da noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če je njegova posledica sprejem ukrepa, ki to pravico povsem izključuje. Pravilno je torej izhodišče sodišč prve in druge stopnje, da je spore med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
Odločitev tožene stranke, da prevzame obveznosti GF Zagreb pred dokončno sanacijo podružnice in da soglaša s tem, da podružnica samostojno porablja dinarske brezobrestne kredite, ki so bili odobreni na račun prenakazanih deviznih vlog, je bila poslovna odločitev tožene stranke, ki nikakor ne more vplivati na njeno odgovornost za obveznosti podružnice v razmerju do posameznih varčevalcev.
Institut spremenjenih okoliščin je namenjen uravnoteženju obveznosti pogodbenih strank, potem ko je ta zaradi spremenjenih okoliščin porušena, pri čemer je treba upoštevati pravna položaja obeh pogodbenih strank. Pri uporabi tega instituta je zato vselej treba izhajati iz načel pravičnosti in poštenja. Odločitev, za kakršno se zavzema tožena stranka, bi bila s stališča tožnika, ki je v tem pogodbenem razmerju v primerjavi s toženo stranko, ki je gospodarska družba, šibkejša pogodbena stranka, nepoštena in nepravična.
V drugem odstavku 387. člena ZOR je izrecno navedeno, da dolg lahko pripozna dolžnik tudi posredno, npr. s tem, da plača obresti. Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da ima pripisovanje obresti enak učinek in se je s tem zastaranje pretrgalo.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice - vezanost posledic na izpodbijani akt
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice, ki jih revident navaja, posledice akta, ki se v upravnem sporu izpodbija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015072
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v enakopravnost obravnavanja strank pred sodiščem
Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka in enakopravno obravnavanje obeh pravdnih strank ter očitkov sodišču na ta račun
ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
Čeprav sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni opredelilo neogibnosti in sorazmernosti pripora v posebnem delu obrazložitve, sta ti dve za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti bistveni okoliščini razvidni iz razlogov, s katerimi je sodišče utemeljilo obstoj tega pripornega razloga.
javni razpis – dovoljenost revizije – pravica izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, in posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri podjetja, ki bo oziroma ne bo deležno sofinanciranja. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Sodišče, ki je v izreku izpodbijane sodbe sledilo predlogu kaznovalnega naloga ter obsojenki izreklo predlagani denarno kazen ter stransko kazen prepovedi vožnje, v obrazložitvi pa utemeljevalo izrek pogojne obsodbe, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013670
ZUS-1 člen 24, 76. ZMZ člen 13b.
vrnitev v prejšnje stanje – svetovalec za begunce
Niti 24. člen ZUS-1 niti ZMZ na področju mednarodne zaščite ne določata v zvezi z institutom vrnitve v prejšnje stanje nobenih posebnih pravil. Zato tudi ni pravne podlage, da bi se razmerje med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce kot njegovim pooblaščencem v postopku moralo presojati drugače kot siceršnje razmerje med stranko postopka in njenim pooblaščencem.
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 94, 243. ZPP člen 160.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica na predmetu izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera, po katerih je tožničin pravni prednik izkazal, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revizija, morali upoštevati, da so nanj, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Tožnica je izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDMV člen 11. ZVCP-1 člen 192, 201. Direktiva 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 401.
dovoljenost revizije – davek od motornih vozil – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – prva registracija – skladnost s skupnim sistemom davka na dodano vrednost
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 160, 160/1, 173, 177, 177/2, 177/3, 192. OZ člen 153, 153/3, 171, 171/2.
ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - povrnitev škode - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - konkurenca krivdne in objektivne odgovornosti - krivdna odgovornost otroka do sedmih let starosti - krivdna sposobnost - skrbnost staršev
V prometnem škodnem dogodku za oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila ni zadosti le, da je ravnanje oškodovanca nepričakovano, ampak je potrebno še dvoje; da je škoda res nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca in da se posledicam tega dejanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti niti jih odstraniti.
Izhodišče za presojo, ali je ravnanje oškodovanca za objektivno odgovorno osebo nepričakovano, je objektivno in abstraktno. Ker konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, se tudi nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Zato se ne sprašujemo, ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za konkretnega voznika in v konkretnih okoliščinah, pač pa, ali je bilo pričakovano za posebej skrbnega voznika. Če toženec tega ne dokaže, se svoje odgovornosti - ob predpostavkah iz tretjega odstavka 177. člena ZOR - lahko razbremeni le deloma.
Tudi delni prispevek oškodovanca, ki ne more biti krivdno odgovoren za škodo (po prvem odstavku 160. člena ZOR je to otrok do sedmega leta starosti), lahko podlaga za delno oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari.
V tem primeru je treba odločiti le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in ni pomembna otrokova krivda ali neskrbnost, niti neskrbnost njegovih staršev. Res je, da je največkrat nepravilno ravnanje otroka posledica opustitve potrebne skrbi s strani otrokovih staršev ali skrbnikov, ni pa nujno. Zato zadošča, da voznik dokaže napačno ravnanje poškodovanega otroka, ne glede na to, ali za takšno postopanje na strani staršev obstaja krivda ali ne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Zgolj trditev stranke, da so bili podani razlogi za izločitev sodnika in izločitev ni bila opravljena, v nobenem primeru ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - sklep gradbenega inšpektorja o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – neobrazloženost sodbe – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – vrnitev v ponovno odločanje
Ker se prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opredelilo do navedenih, za odločitev v zadevi pravno pomembnih vprašanj, ki se nanašajo na višino stroškov izvršbe, po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijane sodbe v tem obsegu ni mogoče ustrezno preizkusiti.
ZMZ člen 21, 21/3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
Splošna verodostojnost prosilca je po presoji Vrhovnega sodišča mednarodno priznan standard, ki je ob upoštevanju več pogojev (elementov) tista stopnja kredibilnosti prosilca, ki sicer nima nikakršnih materialnih dokazov o svoji preganjanosti zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ki bo dala državi, v kateri prosi za mednarodno zaščito, tisto potrebno podlago, da verjame izjavi prosilca o njegovem preganjanju tudi brez materialnih ali drugih dokazov in mu le na podlagi njegovih izjav podeli mednarodno zaščito.
Vrhovno sodišče ugovore, da ni bil postavljen izvedenec psihiatrične stroke, zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto. Vrhovno sodišče dodaja, da se psihično zdravje strank v sodnih postopkih predpostavlja kot dejstvo.
javni razpis – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - ugotavljanje pogojev za dodelitev sredstev – enaka obravnava
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi kriterijev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri tistega, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini
Izhajajoč iz namena ZZSV, kot izhaja iz njegove vsebine in razlag Ustavnega sodišča, je dodatek namenjen zagotavljanju socialne varnosti tistim upravičencem, ki jim je oziroma bi jim bila pokojnina, uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, edini vir preživljanja.
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 24, 25, 482, 482/1, 482/1-1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - imenovanje direktorja družbe – gospodarski spor
Morebitna nezakonitost imenovanja poslovodnega organa gospodarske družbe ni delovni spor, temveč gospodarski spor po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP.