bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - izvedenstvo – strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija
Zgolj dejstvo, da je po zakonu v domeni policije postopek izvajanja ogleda kraja kaznivega dejanja, ugotavljanja in zavarovanja sledi ter pošiljanja le-teh v analizo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju – NFL (ki spada pod Generalno policijsko upravo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve RS), še ne pomeni, da je analiza bioloških sledi in mnenje NFL pristransko ali neverodostojno - obramba v svojih navajanjih ni navedla nobene relevantne okoliščine, ki bi sodišču vzbudila dvom v strokovnost in nepristranskost analize in mnenja.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi – - zavrnitev zahteve za obnovo – izvajanje dokazov v korist obdolženca
V postopku zahteve za obnovo kazenskega postopka je pravico do izvajanja dokazov v obsojenčevo korist treba razumeti v okviru izpolnjevanja zakonskih pogojev, kot so določeni v 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP.
ustni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti – pogodbena volja strank – oblika pogodbe – izključitev odgovornosti pogodbenika za naklep ali hudo malomarnost
Prava, resnična volja pravdnih strank, ki sta jo ti tudi ustno izrazili, je bila, da kondikcijski ''sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti'', ki se je ob vzajemnem vračilu vozil raztezal le še na plačilo skupaj 13.102,99 € visokega zneska v korist tožnika, ne pa tudi na kakršnokoli plačilo v korist toženca, velja ne oziraje se na obliko. Ker sta se torej stranki dogovorili o ureditvi medsebojnega razmerja, kot sta se, ne da bi ob tem veljavnost dogovora kakorkoli povezovali z njegovo obliko, pisne klavzule, ki obličnosti daje pomen ad solemnitatem (ad valorem), ni mogoče šteti za del izvornega dogovora.
promet s kmetijskimi zemljišči – sklenitev prodajne pogodbe - dopustnost izvršbe – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožničin tožbeni zahtevek je nedenaren, čeprav vsebuje tudi predlog ugotovitve, da je bila prodajna pogodba sklenjena za kupnino 150.255 EUR. Opredelitev kupnine kot bistvene sestavine prodajne pogodbe, ugotovitev sklenitve katere je tožnica zahtevala, namreč ne pomeni opredelitve vrednosti pravnega interesa tožnice za tako ugotovitev in s tem povezanih zahtevkov za plačilo prometnega davka in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ker stranka kot laik ne ve, kaj je bilo vzrok poslabšanja njenega zdravja (zaplet ali strokovna napaka), je v takem primeru dovoljen (informativni) dokaz z izvedencem, ki se je opiral na tožničine substancirane trditve, tožnica pa je šele na njegovi podlagi lahko natančneje navedla tudi trditve v zvezi z vzročno zvezo (da če bi bila operacija izvedena z največjo skrbnostjo in po vseh standardih medicinske doktrine, do te okvare ne bi smelo priti).
Zaradi dopolnitve svoje trditvene podlage z dejstvi, ki se nanašajo na okoliščino preprečljivosti, tožeča stranka ni niti nesorazmerno otežila, upočasnila postopka niti ogrozila toženkine pravice do sojenja v razumnem roku. Po drugi strani je treba upoštevati tudi ravnanje tožene in stranskega intervenienta, ki sta se sklicevala na strokovno napako (njen neobstoj), se v tej zvezi opredelila, spraševala izvedenca in zahtevala dopolnitev mnenja.
Ko sodišče presodi, da je podana strokovna napaka, so pravno nepomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na kršitev pojasnilne dolžnosti. Pacientova morebitna privolitev v ravnanja contra legem artis ne more biti pravno veljavna. Tudi če zdravnik pacienta v naprej obvesti o tem, da se morda lahko pripeti strokovna napaka (ker je utrujen, izčrpan, preobremenjen, živčen, odvisen od kakšnih substanc...) to odškodninske odgovornosti zdravstvene ustanove ne izključuje.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Niso podani pogoji za dopustitev revizije, ker relativnih kršitev v postopku na prvi stopnji v revizijskem postopku ni dovoljeno uveljavljati, sporni pravni vprašanji nista dovolj natančno in konkretno navedeni, trditve, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča o nakazanih vprašanjih, pa niso resnične.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/2, 83, 83/4, 84, 84/1. ZTuj-2 člen 73.
spor o nastanitvi v prostorih za tujce - pravni interes za revizijo – sprememba pravnega položaja revidenta – postopek odstranitve tujca – naknadno izdana odločba o zadrževanju v RS - začasna odredba v revizijskem postopku
Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Tožnik mora izkazati, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pravni interes tudi neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v revizijskem postopku.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
Tako sklep o podaljšanju nastanitve kot odločba o dovolitvi zadrževanja v RS sicer nista predmet obravnavanega upravnega spora, vendar ob upoštevanju dejstva, da se revident ne nahaja več v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen s sklepom, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, kažeta na spremembo njegovega pravnega položaja, ki vpliva na njegov pravni interes v tem revizijskem postopku.
Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.
OZ člen 131, 154, 177, 179, 182. ZPP člen 8, 41, 41/2, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 377.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – ravnanje oškodovanca – soodgovornost – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ni odškodninske odgovornosti delodajalca, ker je tožničina poškodba roke izključna posledica njenega lastnega napačnega ravnanja. Voziček je po proizvodnem prostoru vlekla tako, da je bila s hrbtom obrnjena v smeri vožnje in ga je tako usmerjala slepo, ne da bi pogledala preko rame in se prepričala o pravi smeri ali morebitnih ovirah.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Gola trditev, da naj bi šlo za nezakonito ravnanje policije, ne predstavlja zadostne podlage za zaključek, da je šlo dejansko za nezakonito pridobljen dokaz in obsojenčevo stališče v tem pogledu predstavlja le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem glede okoliščin odkritja obsojenčevega hranjenja in prenašanja prepovedanih substanc, kot so opisane v izreku prvostopenjske sodbe. Iz navedenega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni dopustno vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Zgolj dejstvo, da je državno tožilstvo predlagalo ponovno odreditev pripora šele nekaj časa po izreku obsodilne sodbe in da ga sodišče tudi ni takoj odredilo, ne izključuje pravilnosti oziroma utemeljenosti presoje, da so pri obdolžencu dejansko podane objektivne in subjektivne okoliščine, zaradi katerih predstavlja obdolženec realno in konkretno nevarnost za premoženje drugih ljudi.
spor o pristojnosti – izvršba na sredstva na dolžnikovem računu – sprememba bivališča dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo – ustalitev pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že pojasnilo, da se po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP krajevna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka istega člena: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pravice obrambe
Obdolženec je bil že zaslišan, na prejšnjem naroku seznanjen z razpisanim nadaljnjim narokom za glavno obravnavo in tudi poučen o posledicah svojega izostanka, zato sodišče s tem, ko mu je sodilo v nenavzočnosti, ni kršilo procesnega zakona.
Četudi pravno sklepanje o obliki obsojenčeve krivde ni izrecno navedeno v razlogih sodbe, to ne pomeni absolutne bistvene kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če je sodišče v razlogih sodbe navedlo odločilna dejstva, na podlagi katerih je mogoče napraviti nedvoumen zaključek o krivdni obliki, s katero je obsojenec storil očitano kaznivo dejanje.
povrnitev škode - objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – delovni stroj - nesreča pri delu – – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Osrednji akt vsebinske presoje v tej zadevi predstavlja sklep, da je sporni kovaško-valjarski stroj nevarna stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VS0015247
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGJS člen 53.
dopuščena revizija – sklepčnost tožbe – pasivna stvarna legitimacija občine – odgovornost občine – povrnitev škode – padec na poledeneli cesti - koncesija za zagotavljanje javne službe
Revizija je dopuščena glede pravilnosti stališča pritožbenega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi za utemeljitev pasivne stvarne legitimacije občine za škodo, nastalo tožnici na javni površini.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba kreditne kartice - čas storitve kaznivega dejanja – čas izvršitve – izdaja nekritega čeka
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po drugem in prvem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika, ki je bilo izvrševano v daljšem časovnem obdobju, je bilo dokončano z zadnjo pridobitvijo premoženjske koristi v tem času in ne šele na dan, ko je banka, v skladu s pogodbo, izvedla obračun plačil, ki jih je na podlagi uporabe kreditne kartice izvedla banka.
izvršilni postopke – prenehanje terjatve iz naslova zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum – prenehanje teka obresti - ustavna odločba – obseg odločanja v izvršilnem postopku – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče sme v izvršilnem postopku ugotavljati, ali je obveznost iz izvršilnega naslova naknadno prenehala (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Po naravi stvari je to okoliščino vedno mogoče ugotavljati le za nazaj. V konkretnem primeru sodišče v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, ob izdaji sodbe v letu 2004 ni moglo upoštevati ustavne odločbe U-I-300/2004 z dne 2. 3. 2006 v zvezi z določbo 1060. člena OZ. Ker pa je sodišče tudi v izvršilnem postopku dolžno uporabljati zakon, ki je skladen z ustavo, kar za čas po 1. 1. 2002 v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pomeni, da mora upoštevati tudi 367. člen OZ, sme dolžnik ugovor prenehanja terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti na podlagi pravila ne ultra alterum tantum uveljavljati tudi v izvršbi, a le za čas po 1. 1. 2002. V primerih, kakršen je obravnavan, ko so zamudne obresti dosegle glavnico že pred uveljavitvijo OZ, so tekle do 1. 1. 2002, ker je takšno obrestovanje dopuščal takrat veljaven ZOR, s 1. 1. 2002 pa so glede na navedeno ustavno odločbo nehale teči po samem zakonu.
ZKP člen 170, 170/6, 200, 201, 371, 371/2, 420, 420/1-3.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – načelo kontradiktornosti - pravice obrambe – vpliv na zakonitost - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku – neposredna obtožnica – presoja pritožbenih navedb
Če je državnemu tožilcu dovoljeno, da neposredno obtožnico vloži v primeru kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora do osem let, je še toliko bolj upravičen vložiti neposredno obtožnico v primeru, ko je predpisana kazen zapora do pet let.