OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
Zavarovalnica mora preizkusiti zahtevke tožeče stranke in tudi poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Zavarovalnica torej mora dajati navodila, in poskrbeti za varstvo zavarovanca. Če takšno ravnanje opusti, v primeru slabega pravdanja zavarovanca sama ne more uveljavljati ugovora slabega pravdanja.
Zavarovalnica ne more dajati navodil zavarovančevem odvetniku. Zavarovančev odvetnik je v pravnem razmerju zgolj s svojim naročnikom, in ne z zavarovalnico. Vendar pa to tudi ni nobena ovira, ker lahko zavarovalnica daje navodila zavarovancu.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožnica ne uveljavlja izločitvene pravice po določbah ZFPPIPP, zato ni pravno pomembno dejstvo, da je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. Ker je izpodbijano odločitev sodišče prve stopnje utemeljilo na določbah ZFPPIPP, je ta nepravilna, ker ni uporabljeno pravilno materialno pravo.
sporazum o večstranski kompenzaciji - odpust dolga
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
Sodišče mora pred dodelitvijo presoditi prav vse relevantne okoliščine družinske situacije, razvojnih možnosti otrok in njihovih potreb ter želja, hkrati pa tudi osebnostne lastnosti staršev ter njihove vzgojne sposobnosti.
Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Obsojenec živi sam, prejema pokojnino, ki znaša okoli 900,00 EUR, odplačuje dva kredita, je lastnik osebnega avtomobila ter je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, ki je sicer obremenjena s hipoteko. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne dajejo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in tudi ne za povečanje števila obrokov.
V hišnem predalčniku toženih strank je bilo 15. 5. 2018 puščeno obvestilo o pošiljki, ker vročevalec toženih strank ni našel doma. V obvestilu je bilo navedeno, kje se pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem morajo pisanje dvigniti. Tožene stranke tega v 15 dneh niso storile, zato se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej 30. 5. 2018. 8-dnevni rok za dopolnitev vlog je začel teči naslednji dan po vročitvi (31. 5. 2018), zadnji dan za dopolnitev vlog pa je bil 7. 6. 2018. Tožene stranke so dopolnitev vložile 8. 6. 2018, torej prepozno.
izločitev dokazov - pravica obdolženca do zasebnosti - dokazna ocena - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017476
SZ-1 člen 9. OZ člen 365. ZPP člen 455, 455/2.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - upravnik - večstanovanjska stavba - dokazovanje - pogodba o upravljanju - verzijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo
Upravnik je oseba, ki ima za upravljanje večstanovanjske stavbe (za sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe; 9. člen SZ-1) sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju, kar se primarno dokazuje s predložitvijo te listine.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, napačno pa stališče tožene stranke, da naj bi se to zgodilo šele s prvo vlogo.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja - institucionalno varstvo - vrednost prejete pomoči - lastnina države - lastnina občin - povrnitev sredstev - zakonita zastavna pravica
Po določbi 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. Sodišče pa lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Slednji imata v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek - motilno ravnanje - opis motilnega ravnanja - dajatveni zahtevek - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - soposest poti - motenje soposesti poti - varstvo med več posestniki - delna oblast nad stvarjo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali imata tožnika možnost urediti nov dostop po svoji nepremičnini do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti ni relevantno. Tudi morebitna neuporaba poti tekom pravde ne pomeni, da bi tožnika opustila posest sporne poti, saj sta ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
ZPP člen 48, 49, 69, 69/3, 182, 182/2, 191, 191/1, 191/1-1, 196. OZ člen 186, 186/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - materialno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - atrakcija pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Materialno sosporništvo je sicer lahko glede na učinke navadno ali enotno, vendar za atrakcijo pristojnosti po 49. členu ZPP ni pogoj, da so toženci tudi enotni sosporniki (196. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Zadošča že, da gre za navadne materialne sospornike.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 8, 9, 10. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 11. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
spori iz razmerja med starši in otroki - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - vrnitev otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - varstvo otroka
Haaška konvencija pristojnost za odločanje o vrnitvi otroka daje sodiščem v državi, v kateri se otrok zaradi protipravnega odvzema nahaja. Res daje ta vlogo tudi organom v državi izvora - prizadeta oseba lahko v skladu z 8. členom Haaške konvencije izbira, ali bo vlogo naslovila na centralni izvršilni organ v državi izvora ali katerikoli drugi pogodbenici. To, kam se sme nasloviti vloga, pa ne daje odgovora na vprašanje, kdo o njej odloča. Centralni izvršilni organ v državi izvora prošnjo posreduje centralnemu izvršilnemu organu pogodbenice, v kateri je otrok (9. člen Haaške konvencije) in o zahtevi vselej odloča organ v zaprošeni državi, v državi v katero je bil otrok odpeljan.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015616
SPZ člen 70. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
solastnina - delitev stvari v solastnini - način delitve - zaščitena kmetija - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - upravičen interes solastnika - nedovoljene pritožbene novote - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka ni uspela izkazati upravičenega interesa po pridobitvi vseh obravnavanih nepremičnin. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da nasprotna udeleženka parcele, na kateri se nahaja novejša stanovanjska hiša, ne potrebuje za rešitev stanovanjskega problema, niti ji parcela ni potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob pomanjkanju upravičenega interesa nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 70. člena SPZ in njen predlog po pridobitvi vseh nepremičnin zavrnilo.