zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
Začasne sodne poravnave po enostranskem predlogu njenega sklenitelja, če drugi sklenitvi nasprotuje, z odločitvijo sodišča prve stopnje ni mogoče spreminjati. Lahko se (po izdaji začasne odredbe) postopek zavarovanja z začasno odredbo na predlog dolžnika ustavi, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile tako, da ta odredba ni več potrebna.
Stranka mora podati take navedbe o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki omogočajo sklep, da nima sredstev za plačilo sodne takse, oziroma da bo s plačilom sodne takse v odmerjeni višini ogroženo izvajanje njene dejavnosti. Priložena dokazila so namenjena le preverjanju njenih trditev, ni pa naloga sodišča, da na podlagi podatkov iz priloženih listin samo ugotavlja posamezne ekonomske kazalnike, ki bi lahko kazali na izpolnjevanje pogojev za oprostitev sodne takse.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Obsojenec živi sam, prejema pokojnino, ki znaša okoli 900,00 EUR, odplačuje dva kredita, je lastnik osebnega avtomobila ter je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, ki je sicer obremenjena s hipoteko. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne dajejo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in tudi ne za povečanje števila obrokov.
ZPP člen 8, 287, 318, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - neustrezna dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe
Ker sodišče prve stopnje presoje v smislu 318. člena ZPP glede izdaje zamudne sodbe ni opravilo, bi takšno presojo prvič opravilo šele sodišče druge stopnje.
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Obstoj takšnih razlogov v smeri nepotrebnosti, nerelevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga ali obrazložitve končne odločbe.
Sodišče prve stopnje standardu obrazloženosti ni zadostilo, saj ni pojasnilo zakaj prič, ki so podale pisne izjave, kljub zahtevi tožnice ni zaslišalo.
Nenazadnje se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi do pisnih izjav prič in strank ni opredelilo in jih dokazno ocenilo.
Sodišče druge stopnje celovite dokazne ocene ne more prvič izvesti samo in s tem v celoti napisati razloge za odločitev, stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja.
Sodišče mora pred dodelitvijo presoditi prav vse relevantne okoliščine družinske situacije, razvojnih možnosti otrok in njihovih potreb ter želja, hkrati pa tudi osebnostne lastnosti staršev ter njihove vzgojne sposobnosti.
V hišnem predalčniku toženih strank je bilo 15. 5. 2018 puščeno obvestilo o pošiljki, ker vročevalec toženih strank ni našel doma. V obvestilu je bilo navedeno, kje se pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem morajo pisanje dvigniti. Tožene stranke tega v 15 dneh niso storile, zato se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej 30. 5. 2018. 8-dnevni rok za dopolnitev vlog je začel teči naslednji dan po vročitvi (31. 5. 2018), zadnji dan za dopolnitev vlog pa je bil 7. 6. 2018. Tožene stranke so dopolnitev vložile 8. 6. 2018, torej prepozno.
Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015180
ZKP-UPB8 člen 506, 506/3.. KZ-1-UPB2 člen 61.
izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Čeprav je bil obsojen storitve kaznivega dejanja, s katerim si je pridobil veliko premoženjsko korist, in je bil ob njegovi predkaznovanosti tudi v tem pogledu deležen velikega zaupanja s strani sodišča prve stopnje, ko mu je izreklo pogojno obsodbo, pa je nato v daljšem časovnem obdobju izkazal popolnoma ignorantski in nekritičen odnos do sodišča, do kaznivega dejanja, njegovih posledic in do izrečene sankcije opominjevalne narave. V ničemer ni opravičil pričakovanj, ki jih je imelo sodišče ob izrekanju pogojne obsodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015430
KZ-1 člen 90, 90/1, 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 191, 192, 192/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - prepovedana posledica - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun in plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pogoj plačila prispevkov - pokojninska doba - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki - pokojninska osnova - izguba pravice - neplačilo prispevka - pravica do plače - bruto plača - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Delavcem se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunal od zavarovančeve (delavčeve) plače, čeprav jih ni plačal (prvi odstavek 192. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima lahko za posledico odvzem pravice, da se delavcem bruto plača v očitanem obdobju upošteva v izračun pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost ima lahko za posledico omejitev delavca za pravico do bruto plače (42. člen ZDR in 8. člen ZPIZ-1), kar predstavlja prepovedano posledico iz prvega odstavka 196. člena KZ-1.
vročanje pisanj - obvestilo o vročitvi - vročilnica - nadomestna vročitev - osebna vročitev - obvestilo o poskusu vročitve - vsebina vročilnice - potrdilo o vročitvi - pravica do sodelovanja v postopku - več potrdil o vročitvi pisanja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru sledilo pojasnilom pritožnice in v dvomu, katero od dveh potrdil o vročitvi naj šteje za relevantno, odločilo, da je zaradi pravice pritožnice, da se pravočasno seznani s sodnim pisanjem, treba upoštevati vročitev, ki jo izkazuje podpisana vročilnica, čeprav gre časovno za poznejšo vročitev od vročitve, ki jo potrjuje obvestilo sodišču o vročitvi istega sklepa in ki je bila opravljena na način iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Pri odločitvi pa je upoštevalo tudi stališče, da bi imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru glede na dejstvo, da imata tožeča in tožena stranka isti poslovni naslov, kar že samo po sebi narekuje večjo previdnost pri vročanju, tudi sicer podlago za osebno vročanje pisanj po 142. členu ZPP.
začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi
Ker otroka dobro poznata tožničino okolje, v katerem sta že živela, tudi njun morebitni prepis na novo (staro) osnovno šolo zanju ne bi predstavljal večje ovire. Tudi okoliščina, da je A. A. izrazila željo, da želi živeti pri materi, pri B. A. pa je ob njegovi primarni želji, da bi se starša razumela in se ne bi več prepirala, sam pa bi bil polovico tedna pri enem in drugo polovico tedna pri drugem od staršev, bila izražena želja, da bi raje bil pri očetu, ne more imeti odločilnega pomena, saj ima B. A. rad oba starša. Iz mnenja CSD v tem pogledu izhaja, da je v korist otrok, da ostaneta skupaj oziroma se ju ne razdvaja ter da bo za njun razvoj (še zlasti dolgoročni) občutno bolje poskrbljeno pri tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015255
ZPP člen 339, 3392, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 15, 120, 937, 937/3, 937/4, 946, 946/3. ZVPot člen 60, 60/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - neplačilo premije - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodba za določen čas - posledice, če premija ni plačana - trajanje zavarovanja - prenehanje zavarovalnega kritja - razdrtje zavarovalne pogodbe - odpoved zavarovalne pogodbe - pogodbena določila - določila splošnih pogojev - dolžnost obvestitve - obvestilo o zapadlosti premije - plačilo zavarovalnih premij - izplačilo zavarovalnine - potrošnik - varstvo potrošnikov - neuporaba direktive EU
Tožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let.
Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015090
ZD člen 29, 32, 46, 46/1, 46/3.
zapuščinski postopek - kaj je darilo - darilo zapustnika - vračunavanje daril - vrednost darila - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - solastninska pravica na nepremičnini - vlaganje v nepremičnino - obseg vlaganj obdarjenca v nepremičnino - mansardni prostor - premoženjske razmere staršev - interes otroka - obdarjenec
Če starši niso na nobeni pravni podlagi dolžni nuditi brezplačnega stanovanja, potem je moč takšno omogočanje uporabe stanovanja brez odmene opredeliti kot darilo.
Okoliščina redne zaposlitve pri tujem delodajalcu v času trajanja študija je odločilna sprememba, ki je brez dvoma vplivala na izvrševanje pogodbe o štipendiranju. Tudi kršitev obveščanja štipenditorja v ugotovljenih okoliščinah je sankcionirana s prenehanjem štipendijskega razmerja in dolžnostjo vrnitve štipendije.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je torej omejena le na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja), ne more in ne sme pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva.