Sodišče mora pred dodelitvijo presoditi prav vse relevantne okoliščine družinske situacije, razvojnih možnosti otrok in njihovih potreb ter želja, hkrati pa tudi osebnostne lastnosti staršev ter njihove vzgojne sposobnosti.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožnica ne uveljavlja izločitvene pravice po določbah ZFPPIPP, zato ni pravno pomembno dejstvo, da je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. Ker je izpodbijano odločitev sodišče prve stopnje utemeljilo na določbah ZFPPIPP, je ta nepravilna, ker ni uporabljeno pravilno materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
informativni dokaz z izvedencem - substanciran dokazni predlog
Iz povedanega izhaja, da tožnica predlog izvedenca psihiatrične stroke predlaga po potrebi, da bo ugotovil okoliščine v katerih sta tožnica in pokojni živela, kar pa pomeni da bi bil tako izveden dokaz izveden v informacijske namene, kar ni dopustno (212. člen ZPP). Tožeča stranka je šele v pritožbi povedala, kaj naj bi ugotovil izvedenec psihiater.
Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
V hišnem predalčniku toženih strank je bilo 15. 5. 2018 puščeno obvestilo o pošiljki, ker vročevalec toženih strank ni našel doma. V obvestilu je bilo navedeno, kje se pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem morajo pisanje dvigniti. Tožene stranke tega v 15 dneh niso storile, zato se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej 30. 5. 2018. 8-dnevni rok za dopolnitev vlog je začel teči naslednji dan po vročitvi (31. 5. 2018), zadnji dan za dopolnitev vlog pa je bil 7. 6. 2018. Tožene stranke so dopolnitev vložile 8. 6. 2018, torej prepozno.
izločitev dokazov - pravica obdolženca do zasebnosti - dokazna ocena - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
ZPP člen 8, 287, 318, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - neustrezna dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe
Ker sodišče prve stopnje presoje v smislu 318. člena ZPP glede izdaje zamudne sodbe ni opravilo, bi takšno presojo prvič opravilo šele sodišče druge stopnje.
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Obstoj takšnih razlogov v smeri nepotrebnosti, nerelevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga ali obrazložitve končne odločbe.
Sodišče prve stopnje standardu obrazloženosti ni zadostilo, saj ni pojasnilo zakaj prič, ki so podale pisne izjave, kljub zahtevi tožnice ni zaslišalo.
Nenazadnje se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi do pisnih izjav prič in strank ni opredelilo in jih dokazno ocenilo.
Sodišče druge stopnje celovite dokazne ocene ne more prvič izvesti samo in s tem v celoti napisati razloge za odločitev, stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja.
Zavarovalnica mora preizkusiti zahtevke tožeče stranke in tudi poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Zavarovalnica torej mora dajati navodila, in poskrbeti za varstvo zavarovanca. Če takšno ravnanje opusti, v primeru slabega pravdanja zavarovanca sama ne more uveljavljati ugovora slabega pravdanja.
Zavarovalnica ne more dajati navodil zavarovančevem odvetniku. Zavarovančev odvetnik je v pravnem razmerju zgolj s svojim naročnikom, in ne z zavarovalnico. Vendar pa to tudi ni nobena ovira, ker lahko zavarovalnica daje navodila zavarovancu.
sporazum o večstranski kompenzaciji - odpust dolga
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
koristoljubnost - obstoj kvalifikatornih okoliščin - opis kaznivega dejanja
Upoštevajoč nasprotujoči si izpovedbi obtoženca (ki je opisoval dolžniško-upniško razmerje) in oškodovanca (ki je navajal, da je vse dolgove obtožencu plačal) ter dejstvo, da listinska dokumentacija "podpira" eno in drugo verzijo dogajanja, ob tem, da je šlo med omenjenima akterjema dejansko za problematično "dolžniško-upniško razmerje", ki ni temeljilo na prijateljstvu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dokazni postopek dokončnega odgovora glede vprašanja obstoja oziroma neobstoja dolga, ni ponudil. S tem pa ni bil z gotovostjo izkazan motiv koristoljubnosti, torej ena od kvalifikatornih okoliščin, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno izpustilo iz opisa.
ZD člen 143, 175, 214, 214/3. ZPP člen 333, 333/1, 392.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - sklep o dedovanju - dedni dogovor - sodna poravnava - izpodbijanje dednega dogovora - stranke zapuščinskega postopka - upniki zapustnika
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, zato je izpodbijanje dednega dogovora možno le s tožbo (392. člen ZPP). S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklepu o dedovanju sporazum netočno povzet, česar pa dedič v pritožbi ne trdi.
stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
litispendenca pred tujim sodiščem - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama - istovetnost strank
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za postopek med istima strankama, kar je predpogoj za ugotovitev litispendence, torej da med strankama že teče pravda. V tej zadevi je tožeča stranka druga kot v zadevi pred sodiščem Republike Srbije, saj je tam tožeča stranka banka X in banka Y. Dejstvo, da tu tožeča stranka nastopa kot stranski intervenient na strani tožeče stranke v zadevi pred trgovinskim sodiščem v Beogradu ne pomeni, da je podana istovetnost pravdnih strank pred slovenskim sodiščem.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 432, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 263, 271, 271/1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 275, 275/1, 278, 278/2. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - pogodba o odstopu terjatve - pristop k dolgu - prenehanje obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - asignacija - dvojna pooblastitev - pobotanje - zakonski pobot - povračilni zahtevek - prednostno poplačilo - stečajni dolžnik - insolventnost dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Če bi šlo za asignacijo, odstop terjatev s pogodbo (in pobot) tudi ne bi bil potreben. Cesija terjatve in asignacija se namreč medsebojno izključujeta - z asignatovo izpolnitvijo nakazila obveznost preneha (prvi in drugi odstavek 1041. člena OZ), pri cesiji terjatve pa obveznost s cesijo ne preneha, le terjatev spremeni svojo pravno pripadnost (prvi odstavke 421. člena v zvezi s prvim odstavkom 417. člena OZ).
Pobotanje je namreč mogoče izpodbijati samo v zvezi z drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Ker sta tožnica in druga toženka dne 5. 10. 2015, terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka tožeče stranke, in jo je druga toženka na podlagi cesije od prve toženke pridobila po začetku stečajnega postopka, pobotali z nasprotno terjatvijo tožeče stranke do druge toženke, ki je nastala do začetka stečajnega postopka (terjatev iz naslova najemnine strojne opreme po Pogodbi št. 1/2015 po računu št. 126/2015 z dne 29. 5. 2015 in terjatev iz naslova prodanega blaga po računu št. 162/2015 z dne 2. 10. 2015), je bilo tovrstno njuno ravnanje torej nedovoljeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015882
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017919
ZP-1 člen 202d, 202d/3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 85, 85/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - predložitev zdravniškega spričevala - pozivanje na dopolnitev
Storilec bi moral predlogu za odložitev izvršitve priložiti zdravniško spričevalo, česar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni storil, kar je več kot dva meseca po vložitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Odsotnost storilca na dopustu ne predstavlja opravičljive okoliščine, zaradi katere sodišču ni predložil zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.
Če storilec predlogu za odložitev izvršitve ni mogel predložiti zdravniškega spričevala zaradi daljših čakalnih vrst, bi bilo pričakovati, da bi zaradi varstva lastnih interesov zdravniško spričevalo sodišču predložil najkasneje po pregledu, na katerega je bil naročen, vendar tudi tega ni storil in je bil za sodišče popolnoma neodziven.
Sodišče storilca niti ni bilo dolžno pozivati, da naj predloži zdravniško spričevalo, zato je brezpredmetno vsakršno navajanje razlogov, zaradi katerih se na dopis sodišča ni mogel odzvati pravočasno.
spor zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - motenje soposesti - motilno ravnanje - prepovedni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi se izvrševanje tožnikove soposesti na predmetni poti spremenilo iz razloga, ker naj bi od začetka leta 2017 toženec na začetku poti parkirana vozila umaknil šele po prošnjah, čakanju, pregovarjanju in podobnem. V skladu z omenjeno ugotovitvijo motilnega ravnanja ne predstavlja samo dejstvo, da so toženec in njegovi družinski člani na začetek sporne poti parkirali vozila, ampak toženčevo „upiranje“ umiku vozil kljub prošnji tožnika. Vendar pa tožnik s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja prepovedi tega (zatrjevanega) spremenjenega toženčevega ravnanja (to je „upiranja“ umiku vozila), ampak prepoved parkiranja. Le-to pa samo za sebe (kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje) ne predstavlja motenja tožnikove (so)posesti na obstoječi poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.