postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016036
ZPP člen 13, 337, 358, 358-5, 394, 394-9, 451, 452, 453, 458, 458/1. ZUP člen 224, 224/1, 224/2, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2.
spor majhne vrednosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - koncesijska pogodba - javna služba - plačilo storitev - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - upravni spor - predhodno vprašanje - objektivno nova dejstva - očitek protispisnosti - zmotna uporaba materialnega prava
V presojo, ali je odločitev upravnega organa zakonita in pravilna, se sodišče ne sme spuščati. O začasni prepovedi opravljanja javne službe je bilo odločeno že na matičnem področju, in sicer z učinki dokončnosti in izvršljivosti, na kar je pravdno sodišče na podlagi 13. člena ZPP vezano. Vprašanje, kako bo potekal upravni spor, sprožen zoper dokončno upravno odločbo, pa presega določbo 13. člena ZPP.
Sodišče lahko ob izdaji sodbe v sporu majhne vrednosti upošteva le dejstva in dokaze, ki so jih pravdne stranke navedle v vlogah, predvidenih v 451. do 453. členu ZPP (dovoljene vloge).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSK00031564
ZLS člen 51, 51b, 51c.. ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3.. PZ člen 44.. ZL člen 5.. ZGD-1 člen 623, 623/4.. ZPP člen 7, 191, 286.
koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje gospodarske infrastrukture - dejanska raba nepremičnin - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - enotno in nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe
V obravnavani zadevi gre za specifično procesno situacijo, do katere je prišlo z nastankom novega subjekta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), kar je imelo na podlagi 51.b člena ZLS za posledico nastanek skupnega premoženja tožene stranke občine kot subjekta, katerega identiteta se ni spremenila, in novo nastale Občine A..
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00015886
ZPP člen 243. ZZVZZ člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 14, 14/3, 62. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 30, 48, 70, 108.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - soodgovornost za škodo - neupoštevanje navodil delodajalca - delo z viličarjem - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - prispevek k nastanku škodnega dogodka - izvedensko mnenje - presoja izvedenskega mnenja - naloga izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče mora izvedensko mnenje - upoštevajoč ostale ugotovljene relevantne okoliščine - kritično presoditi, tudi sicer pa je naloga sodišča (in ne izvedenca), da oceni (so)odgovornost udeležencev.
Vsak ukrep, ki bi bil usmerjen v varnejše delo, bi na splošno povečal varnost delavcev, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, in to ne glede na to, ali so posamezni ukrepi izrecno zakonsko predpisani. Toženi stranki je zato mogoče očitati, da ni zagotovila varnega dostopa in zadrževanja na delovnem območju ter da je dopustila, da je v nevarno območje vstopil delavec brez ustrezne opreme, delovna oprema pa ni bila nameščena in uporabljena, da bi se odvrnila nevarnost za poškodbe delavcev.
neupravičena pridobitev - pogodba o upravljanju - nastanek terjatve - upniško dolžniško razmerje - izdaja računa - razdelilnik stroškov
Dolžniško-upniško razmerje med tožencem, ki je eden od etažnih lastnikov v stavbi, katere upravnik je tožeča stranka, ne nastane z dostavo računa oziroma razdelilnika, ki jih je po ugotovitvah sodišča izdajala tožeča stranka. Dolžniško-upniško razmerje med njima je nastalo s sklenitvijo pogodbe o upravljanju.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče in ne kdaj je bila oddana.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.
ZPP člen 243, 249, 249/1, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 5.
stroški in nagrada izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - potreben dokaz - izjemno zahtevno izvedensko delo
Tožnik se ne strinja z izidom dokazovanja, kar pa ne pomeni, da sme izvedencu zato odrekati pravico do plačila za izvedensko delo. Brez podlage in za povrh žaljiv je tudi pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Izvedenec namreč po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1, 142, 142/3, 142/4.
zavrženje prepozne pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških postopka - preklic pooblastila odvetniku - naznanitev preklica pooblastila sodišču - osebno vročanje - fikcija vročitve - sprememba prebivališča - dejansko prebivališče - začasno prebivališče - obvestilo o prispeli pošiljki
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Morebiten preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in za sodišče učinkuje od tedaj, ko mu je naznanjen. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen po pooblaščenki, preklic pooblastila pa na pravilnost vročitve, opravljene več kot dva meseca prej, tako ne more vplivati.
Nejasna določila splošnih pogojev je treba razlagati v korist druge stranke, vendar toženec ni trdil in niti v pritožbi ne pove, katera določila splošnih pogojev tožeče stranke naj bi bila nejasna, kar je pogoj za odločanje v smislu določila 83. člena OZ. Prav tako pritožba tudi ne pove zakaj naj bi bila in katera določila splošnih pogojev naj bi bila nična (121. člen OZ), zato so tudi ta pavšalna pritožbena izvajanja neutemeljena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - fikcija vročitve - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ker pritožnica ni dopolnila predloga v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega, pravilna (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015139
KZ-1 člen 92, 92-5, 94, 94/3. ZKP člen 521, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12-3.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja
Tujec je bil v Bosni in Hercegovini obsojen na kazen eno leto zapora. Kaznivo dejanje je bilo dokončano aprila 2010, torej v času, ko je v Sloveniji veljal KZ-1A, ki je v 5. točki 92. člena določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2015, torej je triletni rok potekel 13. 8. 2018. KZ-1A namreč še ni dovoljeval prekinitve zastaranja iz razloga, ker se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne odzove ali ker nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali kako drugače izmika izvršitvi kazni. Skladno s 3. točko 12. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi se izročitev tujca ne dovoli, če je izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene od pogodbenic, v konkretnem primeru po pravu Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017476
SZ-1 člen 9. OZ člen 365. ZPP člen 455, 455/2.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - upravnik - večstanovanjska stavba - dokazovanje - pogodba o upravljanju - verzijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo
Upravnik je oseba, ki ima za upravljanje večstanovanjske stavbe (za sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe; 9. člen SZ-1) sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju, kar se primarno dokazuje s predložitvijo te listine.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, napačno pa stališče tožene stranke, da naj bi se to zgodilo šele s prvo vlogo.
koristoljubnost - obstoj kvalifikatornih okoliščin - opis kaznivega dejanja
Upoštevajoč nasprotujoči si izpovedbi obtoženca (ki je opisoval dolžniško-upniško razmerje) in oškodovanca (ki je navajal, da je vse dolgove obtožencu plačal) ter dejstvo, da listinska dokumentacija "podpira" eno in drugo verzijo dogajanja, ob tem, da je šlo med omenjenima akterjema dejansko za problematično "dolžniško-upniško razmerje", ki ni temeljilo na prijateljstvu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dokazni postopek dokončnega odgovora glede vprašanja obstoja oziroma neobstoja dolga, ni ponudil. S tem pa ni bil z gotovostjo izkazan motiv koristoljubnosti, torej ena od kvalifikatornih okoliščin, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno izpustilo iz opisa.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožnica ne uveljavlja izločitvene pravice po določbah ZFPPIPP, zato ni pravno pomembno dejstvo, da je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. Ker je izpodbijano odločitev sodišče prve stopnje utemeljilo na določbah ZFPPIPP, je ta nepravilna, ker ni uporabljeno pravilno materialno pravo.
ZPP člen 8, 287, 318, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - neustrezna dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe
Ker sodišče prve stopnje presoje v smislu 318. člena ZPP glede izdaje zamudne sodbe ni opravilo, bi takšno presojo prvič opravilo šele sodišče druge stopnje.
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Obstoj takšnih razlogov v smeri nepotrebnosti, nerelevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga ali obrazložitve končne odločbe.
Sodišče prve stopnje standardu obrazloženosti ni zadostilo, saj ni pojasnilo zakaj prič, ki so podale pisne izjave, kljub zahtevi tožnice ni zaslišalo.
Nenazadnje se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi do pisnih izjav prič in strank ni opredelilo in jih dokazno ocenilo.
Sodišče druge stopnje celovite dokazne ocene ne more prvič izvesti samo in s tem v celoti napisati razloge za odločitev, stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja.