Sodišče lahko postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je bilo vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. V vsakem primeru pa lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/3, 124.. ZIZ člen 24, 24/3.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - predlog za vpis spremembe - primerna listina za vpis - vpis po uradni dolžnosti - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pogoji za vpis v zemljiško knjigo - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, zemljiškoknjižno sodišče nima pooblastila ugotavljati (morebitnih) spornih dejstev. Vsaka ugotovitev dejstva mora temeljiti na listini, ki ustreza pogojem iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Logična posledica načela formalnosti je določba petega odstavka 149. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz 36. člena ZZK-1 (to je zavezovalnega pravnega posla) in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega posla. Pritožba zato s sklicevanjem na načelo kavzalnosti ne more uspeti.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe - naslov stranke - napačen naslov - poziv za popravo tožbe - poprava tožbe
Ker tožnica ni popravila tožbe v danem roku, je sodišče prve stopnje na podlagi 108. člena ZPP pravilno zavrglo tožbo zoper tretjo toženko, saj je bila tožba v tem delu nepopolna oziroma je tožnica ni popravila z navedbo pravega naslova tretje toženke.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.
neupravičena pridobitev - pogodba o upravljanju - nastanek terjatve - upniško dolžniško razmerje - izdaja računa - razdelilnik stroškov
Dolžniško-upniško razmerje med tožencem, ki je eden od etažnih lastnikov v stavbi, katere upravnik je tožeča stranka, ne nastane z dostavo računa oziroma razdelilnika, ki jih je po ugotovitvah sodišča izdajala tožeča stranka. Dolžniško-upniško razmerje med njima je nastalo s sklenitvijo pogodbe o upravljanju.
ZPP člen 243, 249, 249/1, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 5.
stroški in nagrada izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - potreben dokaz - izjemno zahtevno izvedensko delo
Tožnik se ne strinja z izidom dokazovanja, kar pa ne pomeni, da sme izvedencu zato odrekati pravico do plačila za izvedensko delo. Brez podlage in za povrh žaljiv je tudi pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Izvedenec namreč po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče in ne kdaj je bila oddana.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1, 142, 142/3, 142/4.
zavrženje prepozne pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških postopka - preklic pooblastila odvetniku - naznanitev preklica pooblastila sodišču - osebno vročanje - fikcija vročitve - sprememba prebivališča - dejansko prebivališče - začasno prebivališče - obvestilo o prispeli pošiljki
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Morebiten preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in za sodišče učinkuje od tedaj, ko mu je naznanjen. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen po pooblaščenki, preklic pooblastila pa na pravilnost vročitve, opravljene več kot dva meseca prej, tako ne more vplivati.
Nejasna določila splošnih pogojev je treba razlagati v korist druge stranke, vendar toženec ni trdil in niti v pritožbi ne pove, katera določila splošnih pogojev tožeče stranke naj bi bila nejasna, kar je pogoj za odločanje v smislu določila 83. člena OZ. Prav tako pritožba tudi ne pove zakaj naj bi bila in katera določila splošnih pogojev naj bi bila nična (121. člen OZ), zato so tudi ta pavšalna pritožbena izvajanja neutemeljena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - fikcija vročitve - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ker pritožnica ni dopolnila predloga v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega, pravilna (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015139
KZ-1 člen 92, 92-5, 94, 94/3. ZKP člen 521, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12-3.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja
Tujec je bil v Bosni in Hercegovini obsojen na kazen eno leto zapora. Kaznivo dejanje je bilo dokončano aprila 2010, torej v času, ko je v Sloveniji veljal KZ-1A, ki je v 5. točki 92. člena določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2015, torej je triletni rok potekel 13. 8. 2018. KZ-1A namreč še ni dovoljeval prekinitve zastaranja iz razloga, ker se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne odzove ali ker nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali kako drugače izmika izvršitvi kazni. Skladno s 3. točko 12. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi se izročitev tujca ne dovoli, če je izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene od pogodbenic, v konkretnem primeru po pravu Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017476
SZ-1 člen 9. OZ člen 365. ZPP člen 455, 455/2.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - upravnik - večstanovanjska stavba - dokazovanje - pogodba o upravljanju - verzijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo
Upravnik je oseba, ki ima za upravljanje večstanovanjske stavbe (za sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe; 9. člen SZ-1) sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju, kar se primarno dokazuje s predložitvijo te listine.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, napačno pa stališče tožene stranke, da naj bi se to zgodilo šele s prvo vlogo.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Obsojenec živi sam, prejema pokojnino, ki znaša okoli 900,00 EUR, odplačuje dva kredita, je lastnik osebnega avtomobila ter je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, ki je sicer obremenjena s hipoteko. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne dajejo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in tudi ne za povečanje števila obrokov.
informativni dokaz z izvedencem - substanciran dokazni predlog
Iz povedanega izhaja, da tožnica predlog izvedenca psihiatrične stroke predlaga po potrebi, da bo ugotovil okoliščine v katerih sta tožnica in pokojni živela, kar pa pomeni da bi bil tako izveden dokaz izveden v informacijske namene, kar ni dopustno (212. člen ZPP). Tožeča stranka je šele v pritožbi povedala, kaj naj bi ugotovil izvedenec psihiater.
Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
Stranka mora podati take navedbe o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki omogočajo sklep, da nima sredstev za plačilo sodne takse, oziroma da bo s plačilom sodne takse v odmerjeni višini ogroženo izvajanje njene dejavnosti. Priložena dokazila so namenjena le preverjanju njenih trditev, ni pa naloga sodišča, da na podlagi podatkov iz priloženih listin samo ugotavlja posamezne ekonomske kazalnike, ki bi lahko kazali na izpolnjevanje pogojev za oprostitev sodne takse.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožnica ne uveljavlja izločitvene pravice po določbah ZFPPIPP, zato ni pravno pomembno dejstvo, da je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. Ker je izpodbijano odločitev sodišče prve stopnje utemeljilo na določbah ZFPPIPP, je ta nepravilna, ker ni uporabljeno pravilno materialno pravo.