V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, ampak vloži pritožbo zoper zavrnilni del sklepa, čeprav ta ni zajet v izreku izpodbijanega sklepa, nima pravnega interesa za tako pritožbo, saj s slednjo dejansko izpodbija obrazložitev sodbe in ne izrek.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8. ZPP člen 108. ZFPPIPP člen 5, 5/2, 5/2-2.
sodne počitnice - nujne zadeve - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Obravnavana zadeva je stečajna zadeva. Postopek osebnega stečaja sodi med stečajne postopke, torej med „zadeve stečaja“. Za nujne postopke oziroma zadeve procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe - naslov stranke - napačen naslov - poziv za popravo tožbe - poprava tožbe
Ker tožnica ni popravila tožbe v danem roku, je sodišče prve stopnje na podlagi 108. člena ZPP pravilno zavrglo tožbo zoper tretjo toženko, saj je bila tožba v tem delu nepopolna oziroma je tožnica ni popravila z navedbo pravega naslova tretje toženke.
Tožnikova skrčitev tožbenega zahtevka ne pomeni nič drugega kot umik tožbe v tem delu, kar narekuje odločanje o stroških od tega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00015886
ZPP člen 243. ZZVZZ člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 14, 14/3, 62. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 30, 48, 70, 108.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - soodgovornost za škodo - neupoštevanje navodil delodajalca - delo z viličarjem - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - prispevek k nastanku škodnega dogodka - izvedensko mnenje - presoja izvedenskega mnenja - naloga izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče mora izvedensko mnenje - upoštevajoč ostale ugotovljene relevantne okoliščine - kritično presoditi, tudi sicer pa je naloga sodišča (in ne izvedenca), da oceni (so)odgovornost udeležencev.
Vsak ukrep, ki bi bil usmerjen v varnejše delo, bi na splošno povečal varnost delavcev, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, in to ne glede na to, ali so posamezni ukrepi izrecno zakonsko predpisani. Toženi stranki je zato mogoče očitati, da ni zagotovila varnega dostopa in zadrževanja na delovnem območju ter da je dopustila, da je v nevarno območje vstopil delavec brez ustrezne opreme, delovna oprema pa ni bila nameščena in uporabljena, da bi se odvrnila nevarnost za poškodbe delavcev.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedopustna pritožbena novota
Namen določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je v tem, da sodno takso po delnem uspehu v pravdi plača zgolj stranka, ki je to takso zmožna plačati brez težav za svoje preživljanje. Vendar pa sodišče takšne presoje ne opravi ob odločanju o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, temveč mora sodišče prve stopnje že pred izdajo (ob izdaji) plačilnega naloga za plačilo sodne takse ugotoviti obstoj predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med očetom in otrokom - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja - sprememba odločitve o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - varstvo otrokovih koristi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Popolna prepoved stikov z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo o stikih za katero bo nedvomno potrebna pridobitev izvedenskega mnenja (za katerega je s strani očeta že založen predujem) je mogoče le, če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično in fizično obremenitev, da je zaradi varstva otrokovih koristi treba osebne stike v celoti prepovedati.
V sodni poravnavi doseženi dogovor o stroškovnih posledicah spora ne more dati tudi podlage za presojanje končnega uspeha strank. Odmera in priznanje potrebnih stroškov postopka po merilu uspeha se kot dopolnilni kriterij uporablja (le) takrat, kadar pravdni stranki v sodni poravnavi odmero pravdnih stroškov prepustita sodišču. Sodna poravnava sklenjena v tem postopku pa takšnega dogovora ne vsebuje, zato posledično ni pomembno, v kakšnem obsegu je tožeči stranki uspelo uveljaviti njene zahtevke, ki so bili predmet obravnavanja.
Stranki sta se dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, torej sta se sporazumeli, da obveznosti iz naslova povrnitve stroškov postopka druga do druge nimata. Sodna taksa spada med stroške postopka in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Slednja je oproščena plačila takse na podlagi zakona, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker zaradi narave sodne poravnave njenega uspeha ni mogoče ovrednotiti, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Odločitev je pravilno oprlo na 158. člen Zakona o pravdnem postopku, saj tožeča stranka ni zatrjevala, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - občasni prevozi
Sodišče druge stopnje v zvezi s pritožbenimi očitki, da je lahko šlo le za občasne prevoze, pojasnjuje, da tudi občasni, a kontinuirani, prevozi lahko pripeljejo do priposestvovanja služnosti. Število prevozov ter način uporabe služnosti je seveda odvisen od namenske rabe gospodujočih nepremičnin, kar je bilo tudi upoštevano.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - konkludentna izjava volje - venire contra factum proprium - dodatno zavarovanje - zakoniti zastopnik - solidarni porok
Tožeča stranka je v postopku ves čas trdila, da je Posojilna pogodba resnična. S tem pa je očitno soglašala tudi tožena stranka, saj je večkrat izrecno pisno potrdila obstoj dolgovane obveznosti po Posojilni pogodbi, sklenila pet aneksov k tej pogodbi (s katerim se je podaljševala ročnost vračila kredita in zvišala obrestna mera) in v zvezi s to pogodbo tožeči stranki zagotovila več vrst zavarovanj (menice, osebno poroštvo, zastava delnic). Iz opisanega pa je mogoče nedvoumno sklepati, da je tudi tožena stranka štela Posojilno pogodbo za resnično in veljavno in je njena (zdajšnja) obramba, da je Posojilna pogodba navidezna, v očitnem nasprotju z njenimi predhodnimi ravnanji (venire contra factum proproium).
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pogoji za vpis v zemljiško knjigo - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, zemljiškoknjižno sodišče nima pooblastila ugotavljati (morebitnih) spornih dejstev. Vsaka ugotovitev dejstva mora temeljiti na listini, ki ustreza pogojem iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Logična posledica načela formalnosti je določba petega odstavka 149. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz 36. člena ZZK-1 (to je zavezovalnega pravnega posla) in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega posla. Pritožba zato s sklicevanjem na načelo kavzalnosti ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016036
ZPP člen 13, 337, 358, 358-5, 394, 394-9, 451, 452, 453, 458, 458/1. ZUP člen 224, 224/1, 224/2, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2.
spor majhne vrednosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - koncesijska pogodba - javna služba - plačilo storitev - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - upravni spor - predhodno vprašanje - objektivno nova dejstva - očitek protispisnosti - zmotna uporaba materialnega prava
V presojo, ali je odločitev upravnega organa zakonita in pravilna, se sodišče ne sme spuščati. O začasni prepovedi opravljanja javne službe je bilo odločeno že na matičnem področju, in sicer z učinki dokončnosti in izvršljivosti, na kar je pravdno sodišče na podlagi 13. člena ZPP vezano. Vprašanje, kako bo potekal upravni spor, sprožen zoper dokončno upravno odločbo, pa presega določbo 13. člena ZPP.
Sodišče lahko ob izdaji sodbe v sporu majhne vrednosti upošteva le dejstva in dokaze, ki so jih pravdne stranke navedle v vlogah, predvidenih v 451. do 453. členu ZPP (dovoljene vloge).
sprožilni element - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - poškodba rame
Zaradi zgoraj poudarjenih ključnih navedb v prvostopenjskem postopku pridobljenih izvedenskih mnenjih tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključuje, da je bil obravnavani škodni dogodek sprožilni element nastanka poškodbe desnega ramena tožnika, zato so tožnikove težave z desnim ramenom vzročno povezane s predmetnim škodnim dogodkom. Tudi pritožbeno sodišče se namreč strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da glede na to, da pred predmetno nesrečo tožnik težav z desnim ramenom ni imel, in ker so se težave pojavile v času, ko je bil v bolniškem staležu in dela ni opravljal, kot sprožilnega elementa ni mogoče šteti ponavljajočega se dvigovanja težkih bremen, povezanega s tožnikovo zaposlitvijo.
ZPP člen 282, 282/5, 286a, 286a/5, 298, 298/2, 301.
prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Glavna obravnava se (praviloma) izvede na enem naroku. V kolikor gre za kompleksnejšo zadevo ali je potrebno dokazovanje, lahko sodišče sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, kar pa ne pomeni, da se ponovi tudi prvi narok za glavno obravnavo.
Drži pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče toženi stranki vlogo tožeče stranke, v kateri je posredovala svoje stališče glede izvedenskega mnenja, vročilo v izjavo brez (posebnega) opozorila glede prekluzije. Vendar to ne pomeni, da lahko zato tožena stranka mimo določb prvega odstavka 286.a člena ZPP navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (kar je tožena stranka storila), saj tožena stranka z ničemer ni zatrjevala (še manj dokazovala), da novih dejstev in novih dokazov ni mogla predhodno brez svoje krivde navesti oziroma predložiti.
Sodišče lahko postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je bilo vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. V vsakem primeru pa lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.
Z izbrisno tožbo je zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno).
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/3, 124.. ZIZ člen 24, 24/3.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - predlog za vpis spremembe - primerna listina za vpis - vpis po uradni dolžnosti - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.