redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se delo čistilke pri toženi stranki opravlja še naprej, celo v povečanem obsegu - tudi zaradi nadurnega dela. Opravljanje nadur že pojmovno izključuje upravičenost krajšega delovnega časa, ki ga kot nujnega prikazuje pritožba (tožena stranka čistilke zaposluje tudi le za 15 ur na teden), kar vse kaže na nezakonitost odpovedi.
neoprava glavne obravnave - zahteva stranke za izvedbo naroka - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok, saj sta ga obe stranki izrecno zahtevali, pa čeprav sta v nadaljevanju stavka pojasnili, da ga predlagata zato, da se na njem izvedejo predlagani dokazi. Ob taki strankini zahtevi in izrecni volji zakonodajalca, da se v tem primeru narok izvede, mora sodišče prve stopnje izvesti narok, četudi na njem ne namerava zaslišati predlaganih prič.
Tudi če bi bilo res, da bi policisti za obdolžencem pred njegovo hišo pripeljali 5 oziroma 10 minut zatem, ko je pripeljal sam, bi imel obdolženec kljub temu še vedno status voznika v cestnem prometu, saj le tega ne izgubi tisti trenutek, ko vozilo ustavi, ugasne in izstopi iz njega, temveč ga obdrži razumen časovni interval po zaključku vožnje, saj bi v nasprotnem primeru policisti ne mogli izvajati svojih pooblastil, na primer v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti tistih voznikov v cestnem prometu, ki bi bili dovolj hitri pri ustavitvi vozila, njegovi ugasnitvi in izstopu iz njega, predvsem pa bi bili nagrajeni tisti, ki bi s kraja na primer prometne nesreče pobegnili in tisti, ki na ustrezne znake policistov vozila ne bi ustavili, temveč bi odpeljali domov ter iz vozila "pravočasno" izstopili.
Na podlagi obdolženčevega zagovora je nedvomno, da mu je bila odredba o opravi preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom dana in da jo je razumel, vendar se je kljub temu zaradi prej navedenih razlogov odločil, da po njej ne bo ravnal ter je odšel v hišo, kar s konkludentnim dejanjem pomeni odklonitev oprave preizkusa alkoholiziranosti oziroma neravnanje po navedeni odredbi policistov. V teh dejanskih okoliščinah je povem irelevantno, ali bi policista obdolženca pred njegovim odhodom v hišo uspela poučiti o vseh posledicah takšnega njegovega nezakonitega ravnanja, saj je jasno, da odrejeni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom narekuje in zahteva obdolženčevo prisotnost pri takšnem preizkusu, v kolikor pa se je obdolženec samovoljno odločil drugače in s tem storil prekršek, v teh okoliščinah ne more uspešno uveljavljati, da ni bil seznanjen s takšnim ali drugačnim pravnim poukom o posledicah svojega ravnanja, če je bil prav on tista oseba, ki je zapustila mesto odredbe in nameravanega preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.
delni odvzem poslovne sposobnosti - opravljanje procesnih dejanj - nedovoljena vloga - neodpravljiva pomanjkljivost - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - neobstoječe pravno sredstvo
Ker je bila tožencu pred vložitvijo vloge odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, je bila ta zato nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Ker toženec ne more sam opravljati procesnih dejanj, so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična.
Skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja njegovega varovanca ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015628
ZNP člen 9, 10, 20, 20/1, 20/4, 118. ZPP člen 363, 363/2.
solastnina - udeležba v postopku - delitev solastne stvari - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ker v konkretnem primeru med udeleženci ni spora niti o predmetu delitve niti o velikosti njihovih deležev, za prekinitev postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni bilo razlogov. Ker pa bi utegnil biti s sodno odločbo, izdano v obravnavanem postopku, prizadet pravni interes A. A., ji je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo.
dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Četudi drži, da je razlog za sedanje stanje neizvršljiva sodba Občinskega sodišča II v Ljubljani II P 16/69 z dne 8. 10. 1975, zapuščinsko sodišče ne more tega stanja reševati z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot predlaga pritožnica, saj za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjene zakonske predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
Tožnica je s tožbo zahtevala, da se ocena kot nezakonita razveljavi in da se jo za sporno ocenjevalno obdobje oceni z oceno zelo dobro. Sodišče prve stopnje je tožbo s takšnim zahtevkom zavrglo. Pri tem je ne le napačno štelo navedeni rok 8 delovnih dni, ampak se je tudi napačno oprlo na 23. člen ZDSS-1 (ki se nanaša na obvezen postopek za mirno rešitev spora, kar nima nobene zveze s predmetno zadevo) ter še na 42. člen ZDSS-1, ki pa prav tako ni relevanten. Po tej določbi se tožba zavrže, če je zoper odločbo, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa je bila ta vložena prepozno. Izpodbijane ocene namreč ni mogoče šteti za odločbo, prav tako zahteve za preizkus ocene ni mogoče šteti za pritožbo, kot je to napačno razlogovalo sodišče prve stopnje.
Tožnica v pritožbenih navedbah potrjuje dejstvo iz izpodbijanega sklepa, da je imela po pogodbi o zaposlitvi določen delovni čas 40 ur na teden oziroma 6 delovnih dni na teden. Vendar pa za štetje roka po prvem odstavku 17.a člena ZSPJS ni pomembno, kako se to šteje z vidika tožnice oziroma posameznega delavca pri toženi stranki, pač pa z vidika možnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu.
plačilo dobavljene električne energije - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - zastaranje - splošni zastaralni rok - petletni zastaralni rok
Ker toženka v obdobju od 11. 5. 2013 do 7. 5. 2014 ni imela sklenjene pogodbe s tožečo stranko, dobavljeno električno energijo pa je vseeno koristila, je bila neupravičeno obogatena. Porabljeno električno energijo je zato tudi dolžna plačati. Ker tožbeni zahtevek v tem delu temelji na določilu prvega odstavka 190. člena OZ, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor zastaranja terjatve potrebno obravnavati na podlagi določila 346. člena OZ.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.
Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016086
OZ člen 131.
prometna nesreča motornih vozil - nalet motornih vozil - trčenje v stoječe vozilo - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje avtocest - vzdrževanje cestišča - odgovornost vzdrževalca avtoceste - vremenske razmere - snežne razmere - sneg - spolzko cestišče - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - točka optimalne vidljivosti - prevzem tveganja s strani oškodovanca - izvedenec avtomobilske stroke
Sodišče prve stopnje je opozorilo le na dejstvo, da se je tožnik sam odločil za vožnjo v težkih (neugodnih) razmerah, ki s sabo prinaša tudi večji škodni rizik. Pri tem pa je kot ključno izpostavilo, da je imel kljub takšnim razmeram za vožnjo „škarje in platno“ v svojih rokah in da bi lahko z bolj skrbnim postopanjem (razumno vožnjo) preprečil svoj nalet (trčenje) v pred njim stoječe vozilo.
nepremoženjska škoda - skrb staršev za otroke - pravice in dolžnosti staršev - vrsta škode - oblike nepremoženjske škode - pravica do osebnega dostojanstva - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo kontraditktornosti
Oškodovanec lahko uspešno uveljavlja le katero od v zakonu opredeljenih vrst nepremoženjske škode (pravno priznana nepremoženjska škoda). Zahtevek mora biti prilagojen 179. členu ali 181. členu OZ. To pomeni, da mora svoje prikrajšanje in z njim povzročeno psihično neravnovesje uvrstiti v eno izmed posameznih vrst škode.
Staršem je naložena obveznost, da otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Kršitev osnovnih otrokovih pravic predstavlja kršitev otrokovega dostojanstva, ene izmed oblik osebne integritete, ki se je ne da vzpostaviti v prejšnje stanje. Primerno je, da se ravno na osnovi tega materialnega določila odmeri enotna odškodnina, saj so praktično vse posledice vezane na osebnost tožnikov. Razen tega je razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode – zaradi prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic – težavno.
predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - kazenska ovadba in predlog - ovadba kot predlog za pregon - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe
Ravnanje oškodovanca je potrebno šteti za podajo kazenske ovadbe in posledično kot predlog za pregon, saj je že na dan kritičnega dogodka policiji ustno po telefonu laično naznanil sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja in tudi storilca, kar je bil edini razlog za prihod policijske patrulje na kraj dejanja, v razgovoru s policistoma pa nato ponovno opisal dejanje, določno opredelil storilca in navedel, da bo zaradi dogodka iskal zdravniško pomoč.
Povsem nepomembno je, da sta policista oškodovanca po opravljenem razgovoru (brez potrebe) podučila, da lahko kazensko ovadbo oziroma predlog za kazenski pregon zoper obdolženca šele poda.
zapuščinski in pravdni postopek - sklep o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obseg zapuščine - napotitev dediča na pravdo - neprerekana dejstva - denarna sredstva na bančnem računu - osebni avtomobil
Ker dedič tožbe v postavljenem roku ni vložil, je sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.
Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja dovoljenje preživljanca, da sin po njegovi smrti postane lastnik vseh njegovih nepremičnin in premičnin, vključno z osebnim avtomobilom in da prejme tudi vso gotovino in denarne prihranke na bančnih računih.
ZDR-1 člen 9, 89, 89/1, 89/1-4, 108, 108/1, 116.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost
Kljub temu, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov oziroma iz poslovnega razloga, ampak zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, so zanjo vendarle relevantna zakonska določila, ki se nanašajo na odpravnino v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, posledično pa je upoštevna tudi določba 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki predstavlja ugodnejšo ureditev od zakonske (9. člen ZDR-1).
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.