predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - kazenska ovadba in predlog - ovadba kot predlog za pregon - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe
Ravnanje oškodovanca je potrebno šteti za podajo kazenske ovadbe in posledično kot predlog za pregon, saj je že na dan kritičnega dogodka policiji ustno po telefonu laično naznanil sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja in tudi storilca, kar je bil edini razlog za prihod policijske patrulje na kraj dejanja, v razgovoru s policistoma pa nato ponovno opisal dejanje, določno opredelil storilca in navedel, da bo zaradi dogodka iskal zdravniško pomoč.
Povsem nepomembno je, da sta policista oškodovanca po opravljenem razgovoru (brez potrebe) podučila, da lahko kazensko ovadbo oziroma predlog za kazenski pregon zoper obdolženca šele poda.
nepravdni postopek - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - ogled izvedenca - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - kršitev pravice do kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna ali pa ni potrebna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - psihiatrično zdravljenje - depresivne motnje - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Razvoj anksiozno depresivne motnje je bil pravilno upoštevan v okviru odmere odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ko ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, temveč za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bilo ugotovljeno pri tožnici, odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
zapuščinski in pravdni postopek - sklep o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obseg zapuščine - napotitev dediča na pravdo - neprerekana dejstva - denarna sredstva na bančnem računu - osebni avtomobil
Ker dedič tožbe v postavljenem roku ni vložil, je sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.
Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja dovoljenje preživljanca, da sin po njegovi smrti postane lastnik vseh njegovih nepremičnin in premičnin, vključno z osebnim avtomobilom in da prejme tudi vso gotovino in denarne prihranke na bančnih računih.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016859
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/4. ZBan člen 85.
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, bo moralo opraviti presojo nepoštenosti obravnavanega glavnega predmeta kreditne pogodbe, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo SEU v zadevi C-186/168. V okviru te presoje bo treba ugotoviti, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo je treba opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe (54. točka obrazložitve v zadevi Andriciuc). V tej smeri je celovita presoja sodišča prve stopnje izostala oziroma so ugotovitve izpodbijane sodbe pomanjkljive, kar je delno razvidno že iz predhodne obrazložitve v zvezi z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti toženke.
nepremoženjska škoda - skrb staršev za otroke - pravice in dolžnosti staršev - vrsta škode - oblike nepremoženjske škode - pravica do osebnega dostojanstva - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo kontraditktornosti
Oškodovanec lahko uspešno uveljavlja le katero od v zakonu opredeljenih vrst nepremoženjske škode (pravno priznana nepremoženjska škoda). Zahtevek mora biti prilagojen 179. členu ali 181. členu OZ. To pomeni, da mora svoje prikrajšanje in z njim povzročeno psihično neravnovesje uvrstiti v eno izmed posameznih vrst škode.
Staršem je naložena obveznost, da otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Kršitev osnovnih otrokovih pravic predstavlja kršitev otrokovega dostojanstva, ene izmed oblik osebne integritete, ki se je ne da vzpostaviti v prejšnje stanje. Primerno je, da se ravno na osnovi tega materialnega določila odmeri enotna odškodnina, saj so praktično vse posledice vezane na osebnost tožnikov. Razen tega je razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode – zaradi prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic – težavno.
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 254, 254/3, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52.
oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - starostna demenca
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih vsakega od mnenj. Sodišče je po pridobitvi pisnega mnenja prvo izvedenko zaslišalo o vseh pomislekih, ki jih je izrazila prva toženka. Ker je po ustni dopolnitvi mnenja vztrajala pri pomislekih o pravilnosti mnenja – opozorila je predvsem na vprašljivost postavljene diagnoze (psihoorganski sindrom) in ovrednotenja testa spoznavnih sposobnosti (glede na to, da izvedenka ob znatno slabšem rezultatu testa v drugi zadevi ni podvomila o obstoju oporočne sposobnosti) – je sodišče postavilo novega izvedenca. Odločitev temelji na pravilni razlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP, po katerem sodišče postavi novega izvedenca, če kljub dopolnitvi prvega mnenja ni mogoče odpraviti dvoma o njegovi pravilnosti. Pri presoji, ali je bil podan dvom o pravilnosti prvega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedensko mnenje ključno za izid pravde in da v podanem mnenju ni imelo dovolj opore za prepričljiv odgovor na toženkine dvome.
OZ člen 132, 168, 168/2, 179, 182, 299, 299/2, 378, 381. ZOZP člen 20a, 37, 37/3.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija delno izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od plačane akontacije
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba tretjega odstavka 37. člena ZOZP, po kateri zamuda Slovenskega zavarovalnega združenja (toženca) nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, toženec pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani (sporni sta bili odgovornost - toženec je ugovarjal soprispevek tožnika k nastali škodi - in višina škode), pa je treba glede vprašanja zamude toženca in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti uporabiti 299. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015521
ZPP člen 350, 350/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 147, 171, 179, 965. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
odškodninska odgovornost - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev skrbnega ravnanja - temelj odškodninske odgovornosti - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost kupca - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res mora biti povprečno skrben kupec pozoren, kod hodi in vsaj občasno pogledati tudi pod noge, vendar pa ob danih okoliščinah tožničino ravnanje nima znakov neskrbnega ravnanja, ki bi soprispevalo k nastanku škodnega dogodka. Varovalo na tleh, na vstopni površini v trgovino, ki je oviralo prehod in predstavljalo nevarnost za varen vstop, ni bilo vidno, in je predstavljalo oviro, s katero tožnica ob sočasnem vstopanju drugih kupcev ni mogla računati. Zato dejstvo, da ob vstopanju v trgovino ni gledala na tla in ni videla varovala ne predstavlja neskrbnosti povprečnega odraslega kupca. Glede na navedeno tožnica ni soprispevala k nastanku škode.
Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno strokovno znanje (pravila stroke), lahko sodišče v takem primeru postavi izvedenca. Vendar pa v konkretni situaciji za to ni bilo potrebe. Citirana določba splošnih zavarovalnih pogojev je jasna in izrecno določa, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki zaradi škode, ki je nastala zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice (razen ...). V konkretni nezgodi je tožnica utrpela pretres vratne in ledvene hrbtenice, česar splošni pogoji iz zavarovanja ne izključujejo. Zavarovalnica je obseg izključitve zavarovanja jasno določila in pretresa medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice ni izključila. Zato pritožba pravilno opozarja, da bi bilo treba pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode upoštevati tudi to poškodbo - pretres medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice.
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (2012) člen 4, 4/2, 5, 6, 6/2, 11. OZ člen 131. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1.
pravice proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - prireditev - višina nadomestila - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis - nadomestilo ddv - stroški terenske kontrole - stroški pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok
Proizvajalec fonogramov je upravičen do nadomestila, če se za komercialne namene fonogram ali njegov posnetek uporabi za javno priobčitev (prvi odstavek 130. člena ZASP). Kdor nadomestila ne plača, krši pravico proizvajalca fonogramov, ki obstaja že na temelju zakona, in mora zaradi takšnega ravnanja plačati odškodnino.
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če takšen sporazum obstaja.
Pri oblikovanju vsebine skupnega sporazuma sta obe stranki (tožeča stranka ter združenje uporabnikov) vezani na prisilne določbe zakonov, tudi ZASP. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za primerno in glede na okoliščine opravičljivo zvišanje ali znižanje tarife, dajanje popustov ni samo po sebi nedopustno.
denarna kazen za pričo - vabilo priči za zaslišanje - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017435
ZPP člen 163, 163/2, 451, 453. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 26, 26-1, 39, 39-4. Odvetniška tarifa (2015) člen 3, 4, 4/6. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 16/3.
Ob odsotnosti pojasnil tožene stranke, po kakšnih merilih je odvetnik ovrednotil sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se stroški za ugovor zoper evropski plačilni nalog priznajo po tarifni številki 39/4 OT. Ugovor je bil vložen na obrazcu, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, obrazec pa je bil toženi stranki vročen skupaj z izdanim evropskim plačilnim nalogom. Tudi 3. točka 16. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva, da se v ugovoru izjavi le, da se zahtevku ugovarja, brez navedbe razlogov za ugovor. To pa pomeni, da ta storitev ni obsežna in strokovno zahtevna, zato je (lahko) primerljiva s sestavo kratkega dopisa.
Tožena stranka je s tem, ko je v stroškovniku priglasila stroške prevajanja listin v končnem znesku, kot dokaz pa predložila račun, iz katerega je mogoče razbrati, na prevode katerih listin se nanaša, zadostila tako trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi s tem delom stroškovnega zahtevka.
ZIZ člen 56. ZNISESČP člen 7, 7/1, 13, 13/4, 13/4-1, 13/4-2, 20, 20/1, 20/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - prekinitev postopka - verifikacija stare devizne vloge - informativni izračun - predlog za nadaljevanje postopka - rok - domneva umika predloga - retroaktivnost
Tretji odstavek 20. člena ZNISESČP določa, da če upravičenec v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. V predmetni zadevi je informativni izračun neizplačane stare devizne vloge postal pravnomočen in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upnica kljub izrecnemu pravnemu pouku v sklepu o prekinitvi postopka v zakonsko določenem roku nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka ni predlagala, zato je šteti, da je predlog za izvršbo umaknila.
Z enotnim verifikacijskim postopkom je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh varčevalcev, zlasti pa upnikom (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oz. samo terjatev, ki jo imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito pridejo do poplačila svoje terjatve, kar je končno njim v korist, tega postopka pa se je nenazadnje uspešno poslužila tudi upnica iz predmetne izvršilne zadeve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015628
ZNP člen 9, 10, 20, 20/1, 20/4, 118. ZPP člen 363, 363/2.
solastnina - udeležba v postopku - delitev solastne stvari - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ker v konkretnem primeru med udeleženci ni spora niti o predmetu delitve niti o velikosti njihovih deležev, za prekinitev postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni bilo razlogov. Ker pa bi utegnil biti s sodno odločbo, izdano v obravnavanem postopku, prizadet pravni interes A. A., ji je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - agencija za posredovanje delovne sile
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe za določen čas praviloma za mesec dni, nekatere pa za dva ali tri mesece. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, iz kakšnega razloga so se v času trajanja ročne montaže do izvedbe avtomatizacije proizvodnje sklepale pogodbe za tako kratka obdobja, oziroma ni preverjalo, ali so ta obdobja v povezavi s trajanjem začasno povečanega obsega dela zaradi ročne montaže, predvidenimi datumi dobave orodij oziroma strojev oziroma zamudami dobavnih rokov glede dobave strojev za avtomatsko sestavo spon. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bil razlog, ki je naveden v pogodbah v zaposlitvi za določen čas, predvsem ob sklenitvi prve, pa tudi nadaljnjih pogodb o zaposlitvi, resničen, zlasti v smislu trajanja začasno povečanega obsega dela, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.
javna priobčitev glasbenih del - poslovne stavbe in poslovni prostori - višina nadomestila - veljavnost tarife - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - kondikcijski zahtevek
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključi možnost kakršnihkoli dogovorov s posameznimi uporabniki, tudi tistih, katerih namen bi bil pravična prilagoditev pogodbenih pogojev spremenjenim okoliščinam oziroma revalorizacija vrednosti postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
Tudi če bi bilo res, da bi policisti za obdolžencem pred njegovo hišo pripeljali 5 oziroma 10 minut zatem, ko je pripeljal sam, bi imel obdolženec kljub temu še vedno status voznika v cestnem prometu, saj le tega ne izgubi tisti trenutek, ko vozilo ustavi, ugasne in izstopi iz njega, temveč ga obdrži razumen časovni interval po zaključku vožnje, saj bi v nasprotnem primeru policisti ne mogli izvajati svojih pooblastil, na primer v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti tistih voznikov v cestnem prometu, ki bi bili dovolj hitri pri ustavitvi vozila, njegovi ugasnitvi in izstopu iz njega, predvsem pa bi bili nagrajeni tisti, ki bi s kraja na primer prometne nesreče pobegnili in tisti, ki na ustrezne znake policistov vozila ne bi ustavili, temveč bi odpeljali domov ter iz vozila "pravočasno" izstopili.
Na podlagi obdolženčevega zagovora je nedvomno, da mu je bila odredba o opravi preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom dana in da jo je razumel, vendar se je kljub temu zaradi prej navedenih razlogov odločil, da po njej ne bo ravnal ter je odšel v hišo, kar s konkludentnim dejanjem pomeni odklonitev oprave preizkusa alkoholiziranosti oziroma neravnanje po navedeni odredbi policistov. V teh dejanskih okoliščinah je povem irelevantno, ali bi policista obdolženca pred njegovim odhodom v hišo uspela poučiti o vseh posledicah takšnega njegovega nezakonitega ravnanja, saj je jasno, da odrejeni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom narekuje in zahteva obdolženčevo prisotnost pri takšnem preizkusu, v kolikor pa se je obdolženec samovoljno odločil drugače in s tem storil prekršek, v teh okoliščinah ne more uspešno uveljavljati, da ni bil seznanjen s takšnim ali drugačnim pravnim poukom o posledicah svojega ravnanja, če je bil prav on tista oseba, ki je zapustila mesto odredbe in nameravanega preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.