pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da zaradi opustitve vložitve pospešitvenih sredstev ni dovoljena tožba v delu, v katerem se nanaša na povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zadevi I P 474/2009. Ta procesna predpostavka je določena le za uveljavljanje pravičnega zadoščenja (prvi odstavek 15. člena ZVPSBNO), ne pa tudi za uveljavljanje odškodnine za premoženjsko škodo (21. člen ZVPSBNO).
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje pravilnosti izdelanega izvedenskega mnenja ni razlog, zaradi katerega se izvedencu ne bi priznali stroški izdelave mnenja, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo mnenje podprto s pravili znanosti in stroke, vsebuje pa tudi odgovore na vsa vprašanja sodišča.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - laična stranka - stroški odvetniškega zastopanja - odvetnik kot stranka postopka
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera, časovnega sosledja dogajanja in korespondence med strankama je sodišče prve stopnje štelo, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) predlog za nasprotno izvršbo vložil pravočasno, v okviru trimesečnega subjektivnega in enoletnega objektivnega roka.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da nasprotna izvršba še ni možna oziroma dopustna, ker izvršba v konkretnem primeru sploh še ni končana, višje sodišče pojasnjuje, da prvi odstavek 67. člena ZIZ kot pogoj za dovolitev nasprotne izvršbe določa, da mora biti izvršba že opravljena. Ta pogoj je bil v konkretni zadevi izpolnjen, saj je bilo na naroku za obravnavo predloga za nasprotno izvršbo kot nesporno ugotovljeno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu poplačana in celo preplačana.
Skladno s sodno prakso odvetnik v lastni zadevi nima pravice do povračila stroškov po OT, kar velja tudi za primere, ko je pooblastilo dano odvetniku iz odvetniške družbe, ki je stranka postopka. Do povračila stroškov po OT bi bil upravičen le v primeru, če bi za zastopanje pooblastil drugega odvetnika, do česar pa v konkretni zadevi ni prišlo, zato sodišče prve stopnje stroškov odvetniškega zastopanja upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) pravilno ni priznalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
zapuščinski in pravdni postopek - sklep o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obseg zapuščine - napotitev dediča na pravdo - neprerekana dejstva - denarna sredstva na bančnem računu - osebni avtomobil
Ker dedič tožbe v postavljenem roku ni vložil, je sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.
Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja dovoljenje preživljanca, da sin po njegovi smrti postane lastnik vseh njegovih nepremičnin in premičnin, vključno z osebnim avtomobilom in da prejme tudi vso gotovino in denarne prihranke na bančnih računih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016859
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/4. ZBan člen 85.
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, bo moralo opraviti presojo nepoštenosti obravnavanega glavnega predmeta kreditne pogodbe, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo SEU v zadevi C-186/168. V okviru te presoje bo treba ugotoviti, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo je treba opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe (54. točka obrazložitve v zadevi Andriciuc). V tej smeri je celovita presoja sodišča prve stopnje izostala oziroma so ugotovitve izpodbijane sodbe pomanjkljive, kar je delno razvidno že iz predhodne obrazložitve v zvezi z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti toženke.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka stečajnega postopka - stranka postopka - upniki - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - objava načrta razdelitve
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, v danem primeru načrta končne razdelitve posebne stečajne mase. Ker je pritožnik prijavil izločitveno pravico po objavi načrta končne razdelitve posebne stečajne mase, je izgubil izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00017449
ZDR-1 člen 85, 85/2, 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 37, 38, 257, 257/1.. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - napeljevanje - zagovor - pomoč h kaznivemu dejanju
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost po določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Po tej določbi mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposliti delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Gre za izjemo od zakonskega pravila, zato jo je treba razlagati restriktivno.
Tožena stranka poskusa vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor tožniku ni opravila zakonito, to je skladno z določbami ZUP. Okoliščina, ki bi toženo stranko lahko odvezala njene obveznosti omogočiti tožniku zagovor, bi sicer lahko bila tožnikovo morebitno izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki bi toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Tožena stranka pa v postopku ni zatrjevala niti dokazala, da je tožniku pisanje poskušala vročiti skladno z določbami ZUP oziroma ni zatrjevala takega tožnikovega ravnanja, ki bi ji onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. S sklicevanjem na tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabila na zagovor, pri čemer niti eden izmed poskusov vročitve ni bil opravljen na zakonit način, pa se tožena stranka ne more razbremeniti svoje obveznosti po drugem odstavku 85. člena ZDR-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru na strani tožene stranke obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in mu omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
denarna kazen za pričo - vabilo priči za zaslišanje - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
ZPP člen 324, 324/1, 333, 333/1, 343, 346, 363. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 346, 364, 368, 432.
rok za pritožbo - novela ZPP-E - pristop k dolgu - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje teka zastaranja - delno poplačilo dolga - pripoznava dolga - opomin - upnikova zahteva
Pri odločanju o pritožbi zoper vse sodbe, izdane po 14. 9. 2017, se uporablja določba prvega odstavka 333. člena ZPP.
Izjava tretjega, da se zavezuje k izpolnitvi obveznosti poleg dolžnika, mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Ker je v potrdilu jasno navedel, da se zavezuje "kot kupec" (torej enako kot kupec), je pravilen zaključek sodbe, da je s podpisom tega potrdila prišlo do soglasja volj med tožnico kot upnico in drugim tožencem kot tretjim in da navedeno predstavlja pogodbo o pristopu k dolgu.
Enostranska izvensodna dejanja upnika zoper dolžnika, kot je opomin, ne pretrgajo zastaranja.
plača - izvršitev sodbe - vzpostavitev delovnega razmerja - nezakonita odpoved - sodba na podlagi pripoznave - pravnomočna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se delovno razmerje po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave ni vzpostavilo. Že določilo pogodbe o zaposlitvi, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke brez prenehanja delovnega razmerja, se mora po oceni pritožbenega sodišča razlagati na način, da po odpovedi pogodbe in zavrnitvi nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu delovno razmerje preneha. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnik v izvršilnem postopku v skladu z določbami 230. do 233. člena ZIZ na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo to omogočeno, ni zahteval izvršitve te sodbe in se skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi delovno razmerje ni vzpostavilo. Zato ni podan temelj za pravico tožnika do vtoževane plače.
KZ-1 člen 174, 174/1. ZZdrav člen 2, 4, 4/2, 6, 6/1.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zloraba položaja - zdravilec - licenca za opravljanje dejavnosti - podrejen položaj
Za "zdravilce" se v splošnem pomenu ne opredeljujejo zgolj osebe, ki izpolnjujejo formalne pogoje, določene v prvem odstavku 6. člena ZZdrav oziroma, ki imajo registrirano zdravilsko dejavnost, ampak tudi tiste, ki sicer nimajo licence za opravljanje te dejavnosti, kljub temu pa izvajajo različne oblike terapij, metod in postopkov, usmerjenih v izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja ljudi.
ZFPPIPP člen 261. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 67, 67/2. ZDavP-2 člen 84, 127, 127/1, 128, 128/2, 129, 129/3, 129/3-1, 132, 132/1, 141.
ugotovitev neobstoja terjatve - pravica do odbitka DDV - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - nepogojna terjatev - pobot v stečaju
Za izdajo odmerne odločbe je moral davčni organ pri presoji pravilnosti davčnega obračuna ugotavljati okoliščine, relevantne za presojo utemeljenosti v njem uveljavljanega odbitka DDV. Ugotovitev davčnega organa o pravici do odbitka DDV po izvedenem davčnem nadzoru je rezultirala v izdaji odmerne odločbe, zato je zmotno stališče pritožnika, da v davčni odločbi o pravici do odbitka DDV vsebinsko sploh ni bilo odločeno.
Ne glede na to, ali je tožena stranka terjatev prijavila kot nepogojno ali pa kot pogojno z razveznim pogojem, bi bilo za prenehanje terjatve relevantno le dejstvo (uspešnega) uveljavljanja obračuna DDV-0 v prekluzivnem roku. Pritožnik pa ni zatrjeval, da je bil do navedenega roka pogoj uveljavljanja odbitka DDV izpolnjen. V času prijave terjatve je tožena stranka imela terjatev na plačilo DDV po že večkrat omenjeni davčni odločbi z dne 23. 1. 2013 in jo zaradi neuveljavljanja obračuna DDV v roku iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 tudi ni izgubila, pač pa je davčni zavezanec izgubil pravico do odbitka DDV. Izpolnitve razveznega pogoja prenehanja priglašene terjatve tožene terjatve torej pritožnik ni izkazal.
dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Četudi drži, da je razlog za sedanje stanje neizvršljiva sodba Občinskega sodišča II v Ljubljani II P 16/69 z dne 8. 10. 1975, zapuščinsko sodišče ne more tega stanja reševati z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot predlaga pritožnica, saj za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjene zakonske predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - psihiatrično zdravljenje - depresivne motnje - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Razvoj anksiozno depresivne motnje je bil pravilno upoštevan v okviru odmere odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ko ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, temveč za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bilo ugotovljeno pri tožnici, odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
nepravdni postopek - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - ogled izvedenca - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - kršitev pravice do kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna ali pa ni potrebna.