ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017092
ZObr člen 98c, 98c/2. OZ člen 165, 299, 299/1, 347, 352, 352/3. ZDR-1 člen 156. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Seveda je na delodajalcu, da preko organizacije dela sam določi dan tedenskega počitka, ta bi lahko bil v konkretnem primeru tudi v nedeljo. Vendar tožena stranka tedenskega počitka ni zagotavljala, zato je za presojo dni tedenskega počitka mogoča le računska operacija, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje (število zaporednih dni dela, deljeno s 7). Tožnik je po misijskem dopustu opravil 45 zaporednih dni dela, zato je bil v tem času upravičen do 6 dni tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki) opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem, nominalnem neto znesku.
ZDR-1 člen 89, 118.. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-7, 357a.
sodba na podlagi pripoznave - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb postopka - meje postavljenega tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je bilo od dne, ko je tožnica namesto reintegracije zahtevala, naj sodišče prve stopnje na podlagi 118. člena ZDR-1 sodno razveže pogodbo o zaposlitvi med strankama ter tožnici prisodi ustrezno denarno povračilo namesto reintegracije, dolžno odločiti o tem tožbenem zahtevku tožnice. Glede na to je z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, v kateri je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku tožnice (reintegracija in reparacija), bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP (odločanje v mejah postavljenih zahtevkov - 2. člen ZPP).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2, 51/2-2.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Gre namreč zgolj za pojasnilo, kot je to od izvedenskega organa izrecno zahtevalo sodišče. Izvedenec namreč ni odgovoril na morebitna dodatna vprašanja, na katera do sedaj še ni bilo odgovorjeno, temveč je zgolj pojasnil, da je v zadnjem dopolnilnem izvedenskem mnenju prišlo do lapsusa, torej do napačnega zapisa.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje v točki II. izreka ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016314
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. OZ člen 352, 353. ZPP člen 339, 339/1, 458, 4581/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zastaranje odškodninskih terjatev - prepoved retroaktivne veljave predpisov - neposlovna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavoda - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Od tedaj dalje, ko je odškodninska terjatev tožeče stranke dospela, sta bili pravdni stranki v obligacijskem razmerju. Ker je to nastopilo po uveljavitvi novele ZPIZ-2B, je tožeča stranka imela zakonsko podlago, da od tožene stranke zahteva odškodnino po spremenjenih določbah, ki jih je vnesla novela ZPIZ- 2B.
Po stališču sodne prakse gre za isto upravno zadevo, če se oba zahtevka, ki lahko merita na isti učinek, opirata na isto pravno in dejansko podlago.
Ker se je že vodil drug postopek in je šlo za isto upravno zadevo, do podaje nove vloge pa se niti dejanska niti pravna podlaga nista spremenili, je pravilen zaključek, da je tožena stranka postopala skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in sporno zahtevo pravilno zavrgla.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Oseba, ki se zdravi, je dolžna upoštevati zdravnikova navodila, saj ji le-ta pomagajo k hitrejši ozdravitvi oziroma ji povedo, da se mora izogibati ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše. To sicer ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu torej velja poseben režim, predvsem določen s 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker tožnik ni imel dovoljenja za opravljanje lažjih in težjih fizičnih del, povezanih z gradnjo hišice na drevesu, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljena tožnikova aktivnost namreč presega obseg sprehodov v naravi, gibanja v občini in odhodov k zdravniku specialistu, saj je dvigoval težja bremena, čeprav mu je bilo to odsvetovano. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - izključitveni razlog
Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (prvi odstavek 63. člena ZUTD), in če je podan kakšen izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 63. člena zakona. Med drugim gre za takšen izključitveni razlog, če zavarovancu delovno razmerje preneha na podlagi pisnega sporazuma.
Obdolženec se je ves čas postopka vztrajno izmikal sprejemanju sodnih pošiljk, zaradi česar je sodišče moralo tudi večkrat odrediti vročanje sodnih pisanj preko pooblaščenih vročevalcev. S tem so nastali stroški, ki jih je obdolženi dolžan poravnati.
Na podlagi obrazloženega, upoštevaje razloge, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje, se kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe v smeri, da prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni verjelo zagovoru obdolženca.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku, nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo vložena 18. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine, kot je pravilno razsojeno z izpodbijano sodbo.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo
Sodišče prve stopnje je za sporne vloge utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018746
KZ člen 79, 89, 89/1, 90. KZ-1 člen 34, 170, 170/1, 375, 375/1.
vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod - mladoletniški zapor - izbira vzgojnega ukrepa - obteževalne okoliščine - posilstvo - mladoletniki - poskus posilstva - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uvedbe kazenskega postopka pa čeprav za enakovrstno kaznivo dejanje ni dopustno upoštevati kot obteževalno okoliščino, kakor tudi dejstva, da mladostnik kaznivega dejanja ni obžaloval. Storitev kaznivega dejanja je namreč zanikal in zato od njega ni moč pričakovati obžalovanje le tega. V tej fazi postopka tudi ni dopustno trditi, da je mladostnik nadaljeval z obravnavanimi početji, saj kot rečeno, še ni bil pravnomočno obsojen. Po določbi prvega odstavka 89. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 je mladoletniku dopustno izreči mladoletniški zapor le, če zaradi narave in teže kaznivega dejanja ter visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izrečeni vzgojnega ukrepa. Gre torej za skrajen ukrep, ko ostali vzgojni ukrepi svojega namena očitno ne bi dosegli, česar pa v obravnavani zadevi ni moč z zanesljivostjo trditi.
sodna razveza - denarno povračilo - datum - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe (15. 3. 2018), pri čemer iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu v obdobju od 17. 8. 2014 do 14. 4. 2016 in na podlagi dveh zaporednih pogodb za določen čas od 17. 8. 2015 do 17. 11. 2015 in od 18. 11. 2015 do 18. 5. 2016. Tožniku je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala zaradi stečajnega postopka nad delodajalcem.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - izjava o priznanju krivde - zavrnitev priznanja - izjava policistom - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je predsednica senata zavrnila priznanje krivde obtoženega G. G., ne more predstavljati razloga, da bi morala biti ista sodnica na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP izločena iz sojenja v tej zadevi. Obtoženi G. G. je na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2018 navajal, da krivdo prizna, da pa "o tem, kar se mu očita, ne ve nič in da s tem ni imel nič". Višje sodišče ugotavlja, da takšne izjave ni mogoče obravnavati kot priznanje krivde, četudi je res predsednica senata sprejela sklep, da priznanja krivde obtoženega G. G. ne sprejme. Priznanje krivde ne more biti nekaj, o čemer obtoženec ne ve nič ali nekaj, s čimer ni imel nič, saj institut priznanja krivde pomeni, da obtoženec prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu.
Nikakršnih razlogov ni, da bi ta hišna preiskava ne bila izvedena zakonito, saj je bila hišna preiskava pri obtoženki dne 23. 8. 2016 opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča prve stopnje (215. člen ZKP), navzoče so bile osebe, ki morajo (in smejo) biti navzoče pri hišni preiskavi (216. člen ZKP), posledično temu pa ni nikakršnih pomislekov, da sodišče dokazov, pridobljenih na podlagi tako opravljene hišne preiskave, ne bi moglo uporabiti in nanje opreti svoje sodbe.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
ZPP člen 8, 14, 258, 258/2, 262, 282, 286. OZ člen 171, 179. ZBPP člen 46, 46/3.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca - primerna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje obeh pravdnih strank - pravočasnost dokaznega predloga - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V pravdnem postopku ugotovljena odločilna dejstva ne smejo nasprotovati ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske sodbe.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.