ZGD-1 člen 329, 329/1, 355. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 15, 15/1, 15/1-8, 27, 27/1, 27/1-1.
spremembe statuta - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - odobreni kapital - izdaja novih delnic - dokapitalizacija - sklep nadzornega sveta
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nadzorni svet podal soglasje k spremembi Statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala po zaključenem prvem krogu vpisovanja novih delnic, v skladu z določbo prvega odstavka 329. člena ZGD-1, ki velja tudi v primeru spremembe statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala.
sodna ureditev meje - udeleženci postopka za ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - zgrešena pasivna legitimacija - formalno nepopolna vloga - poprava predloga - učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov
V položaju, ko pridobitelj solastniškega deleža še ni vknjižen v zemljiško knjigo, predlagatelj zadosti zahtevi iz 132. člena ZNP že s tem, da navede kot nasprotne udeležence lastnike, ki so vknjiženi v trenutku vložitve predloga.
Tožena stranka je v vlogi z dne 18. 4. 2018 pojasnila, da je bila v izplačilu, izvedenem dne 5. 3. 2018, zajeta tudi sporna izpolnitev. Tožnik je še istega dne tožbo umaknil, kar pa je ne nazadnje tudi zgolj en mesec in pol po izpolnitvi, kar vse pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.. ZPP člen 347.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razveza
ZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine
Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
Opisno oblikovan izrek glede obrestnega zahtevka (z navedbo glavnice oziroma obdobja, v katerem tečejo zakonske zamudne obresti, ob upoštevanju delnih plačil) sicer sam po sebi ni nepravilen, saj je določljiv tudi po višini. Ni pa primeren takrat, kadar stranka tožbeni zahtevek formulira tako, da zahteva kapitalizirani znesek dolgovane glavnice z obrestmi od določenega datuma - npr. datuma vložitve tožbe skupaj s procesnimi obrestmi.
Kapitalizirani znesek pripadajoče odpravnine v višini 3.908,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017 znaša 5.504,71 EUR. Od tega zneska pa je iz naslova delnega plačila zneska 500,00 EUR na dan 18. 10. 2015 potrebno odšteti ne le glavnice v znesku 500,00 EUR (kot je to storil tožnik), ampak tudi obresti od glavnice v znesku 500,00 EUR za čas od 19. 10. 2015 do 5. 12. 2017 v znesku 85,44 EUR do katerih tožnik ni upravičen, jih je pa pri izračunu (v tožbi) nepravilno pripisal kapitaliziranemu vtoževanemu znesku. Od zneska 5.504,71 EUR iz naslova odpravnine je torej potrebno odšteti znesek 585,44 EUR, tako da znaša kapitalizirani znesek glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017, do katerega je tožnik upravičen, 4.919,27 EUR.
poseg v osebnostno pravico - začasna odredba - prepoved objave - pravica do svobodnega izražanja - denarna kazen - objava na svetovnem spletu - predlog za izdajo začasne odredbe - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
V zvezi z zavrnitvijo predloga na prepoved toženki nadaljnjega objavljanja nepreverjenih podatkov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je ta formuliran preširoko in da iz njega ni jasno razvidno, katerih ravnanj ali načinov poročanja se mora toženka vzdržati. Poleg tega, da je tak predlog vprašljiv z vidika omejevanja pravice do svobodnega izražanja in informiranja (to je cenzure), pa je enako pomembno, da je lahko sodna odločba (s katero je takemu predlogu/zahtevku ugodeno) prav zato neizvršljiva.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma - vrednotenje izvedenskega dela - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - strokovna institucija kot izvedenec - zavezanec za plačilo ddv
Pritožbena zatrjevanja, da toženec z dejstvom, da je strokovna institucija zavezanka za plačilo DDV, ni bil seznanjen, ne more imeti želene teže. Pri svojih odločitvah mora sodišče upoštevati tudi davčno zakonodajo. Pričakovanja toženca glede višine zneska ne morejo biti pravno upoštevna.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - obseg zapuščine - velikost dednega deleža - denarna sredstva na bančnem računu - bančni izpis - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Zapuščinsko sodišče je sledilo predlogu pritožnice in poleg poizvedb po uradni dolžnosti o stanju na bančnih računih pokojnika zahtevalo od banke še izpis prometa na bančnih računih za obdobje petih let pred smrtjo. Banka je tudi sporočila, da drugih oblik računov, depozitov ali hranilnih knjižic pokojnik pri njej ni imel.
Ker je pritožnica na zapuščinski obravnavi kljub temu vztrajala, da v zapuščino sodijo višja oz. druga denarna sredstva, je zaradi spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost njenega dednega deleža, podan razlog za prekinitev postopka in napotitev dedinje na pravdo, da dokaže obstoj teh sredstev in drugačen obseg zapuščine.
delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - žepnina - procesna sposobnost - razpolaganje z nepremičnino - lastništvo nepremičnine
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015031
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelitev stroškov - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika - najemnik - omejeni pritožbeni razlogi - domneva priznanja nezanikanih dejstev - verodostojna listina kot dokaz
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
S pritožbeno navedbo o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala, da njen najemnik ni poravnal svojih obveznosti, tožena stranka sodišču prve stopnje (smiselno) očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja tega dejstva izhaja iz njene prve pripravljalne vloge.
telesni napad - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - hud kratkotrajen strah - poškodba glave - sepsa - dokazna ocena - dokazovanje z indici - posredne priče - izpovedba očividca
Okoliščina, da naj bi tožniku o imenu in priimku napadalca povedali prijatelji, ki niso bili na kraju škodnega dogodka, sama za sebe resničnosti njegove izjave ne izključuje. Razen očividcev (neposrednih prič) poznamo tudi posredne priče, torej priče, ki so o nekem dogajanju izvedele od drugih. Tudi sicer je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje in krog katerih skupaj utemeljuje sprejeto odločitev.
ZPP člen 155, 155/2, 328, 328/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2.
odločitev o stroških postopka - popravni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - upoštevanje davka na dodano vrednost - neobračunan DDV - priglasitev stroškov postopka - odvetniška storitev - davčni zavezanec - administrativna napaka - vsebinska sprememba - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Sodišče pravilno ni sledilo predlogu za izdajo popravnega sklepa na način, da bi se pri odmeri višine povračila stroškov obračunal še 22 % davek na dodano vrednost (DDV). Takšno odločanje bi pomenilo vsebinsko spremembo odločitve o stroških postopka, ki s popravnim sklepom ni dovoljena.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017350
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3. ZKP člen 437.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015754
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodba
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS se standard hude malomarnosti presoja skladno s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od zaposlenega na enakem oziroma podobnem delovnem mestu. Tožnik je imel vlogo člana razpisne komisije, zadolženega za strokovna vprašanja in nato skrbnika pogodbe, sklenjene spornega dne z neto vrednostjo 423.250,00 EUR. Nedvomno se od delavca v takšni funkciji v okviru povprečne skrbnosti terja, da bo ustrezno poznal razpisno dokumentacijo, da bo ravnal skladno s samo pogodbo, skladno s predpisi pogodbene stranke in da ne bo ravnal samovoljno.
Tožena stranka utemeljeno ne želi nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom. Iz očitkov, naslovljenih na tožnika v izredni odpovedi, ki so se izkazali za utemeljene, izhaja, da je tožnik s svojim ravnanjem storil več različnih kršitev delovnih obveznosti, ki so imele med drugim znatne finančne posledice. Negospodarno ravnanje z znatnimi denarnimi sredstvi in ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca sta nedvomno razloga, ki povzročita izgubo zaupanja v delavca.