Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
Opisno oblikovan izrek glede obrestnega zahtevka (z navedbo glavnice oziroma obdobja, v katerem tečejo zakonske zamudne obresti, ob upoštevanju delnih plačil) sicer sam po sebi ni nepravilen, saj je določljiv tudi po višini. Ni pa primeren takrat, kadar stranka tožbeni zahtevek formulira tako, da zahteva kapitalizirani znesek dolgovane glavnice z obrestmi od določenega datuma - npr. datuma vložitve tožbe skupaj s procesnimi obrestmi.
Kapitalizirani znesek pripadajoče odpravnine v višini 3.908,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017 znaša 5.504,71 EUR. Od tega zneska pa je iz naslova delnega plačila zneska 500,00 EUR na dan 18. 10. 2015 potrebno odšteti ne le glavnice v znesku 500,00 EUR (kot je to storil tožnik), ampak tudi obresti od glavnice v znesku 500,00 EUR za čas od 19. 10. 2015 do 5. 12. 2017 v znesku 85,44 EUR do katerih tožnik ni upravičen, jih je pa pri izračunu (v tožbi) nepravilno pripisal kapitaliziranemu vtoževanemu znesku. Od zneska 5.504,71 EUR iz naslova odpravnine je torej potrebno odšteti znesek 585,44 EUR, tako da znaša kapitalizirani znesek glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017, do katerega je tožnik upravičen, 4.919,27 EUR.
spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost - verodostojna listina - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - razveljavitev sklepa o izvršbi - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta prvi in drugi toženec nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, kar pomeni, da sta nerazdelno odgovorna tudi za stroške, prisojene tožeči stranki.
Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016073
ZNP člen 8, 8/1, 9, 118, 118/2, 128.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - nepravdni postopek - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - predhodno vprašanje - manj verjetna pravica - interes udeležencev - nesporna dejstva
Eno izmed bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja je, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju. To je odgovor na napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.
Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
vstopna pravica - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih med dediči in tretjim - dopustnost pritožbe
Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine.
Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče.
odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - vsebinska presoja
Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - predlog oškodovanca za pregon
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
odškodninska odgovornost države - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka - škoda - pojem škode - premoženjska škoda - povzročitev škode - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravna škoda - odmera stroškov postopka - preizkus stroškovne odločitve - pravnomočnost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 350 EUR, kolikor je tožnik zahteval premoženjske škode, ni njemu protipravno povzročena škoda (le ta bi bila lahko po 26. členu Ustave RS in 133. členu OZ podlaga odškodninski obveznosti toženke), pač pa znesek stroškov, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku P 1580/2011 z dne 9. 5. 2012.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016047
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZKP člen 539, 539/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesna predpostavka za uveljavitev sodnega varstva - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe - zastopanje države - Državno pravobranilstvo - namen postopka - namenska (teleološka) razlaga - Državno odvetništvo
Treba je izhajati iz namena 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala, zadoščeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
izvenzakonska skupnost - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za otroka - prispevek izvenzakonskega partnerja
Ni sporno, da je v času triletne zunajzakonske skupnosti tožnica rodila dva skupna otroka in je zanju kot mati tudi skrbela. Čeprav se je toženec za pridobivanje skupnega premoženja precej osebno angažiral, skrb za otroka vseeno pretehta več. Ob ugotovljenem razmerju finančnih vložkov ter ob pravilnem upoštevanju skrbi za skupna dva mladoletna otroka, ki jih je tožnica rodila v kratkem obdobju trajanja njune izvenzakonske skupnosti, po presoji pritožbenega sodišča to vodi do tega, da je tožničin delež na skupnem premoženju 30%, toženčev pa 70%.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015051
OZ člen 50, 377. ZIZ člen 120, 123, 125, 127. ZPP člen 199, 200. ZGD člen 158.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - cesija - izvršilno sredstvo - tiha družba - simuliran (navidezni) pravni posel - družbena pogodba - posojilna pogodba - oderuške pogodbene obresti - pogodbene obresti - pravni in ekonomski interes - stranska udeleženka - intervencijski interes - pravni interes - stranski udeleženec
S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje.
Sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila je izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika oziroma pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani. Gre za nekakšno prisilno cesijo.
pobotni ugovor - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - telesna poškodba povzročena v pretepu - sporna višina odškodnine
Toženec je vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine
Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
ZPP člen 195. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 266, 266/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - solastnina - navadno sosporništvo - dobroverna posest - solastniki kot navadni sosporniki - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - uporaba materialnega prava
Solastniki so v pravdi za ugotovitev lastninske pravice navadni in ne enotni sosporniki, kar pomeni, da je odločitev zoper vsakega od njih lahko drugačna, saj lahko vsak samostojno razpolaga s svojim idealnim solastnim delom. Narava razmerja torej ne terja nujno enake odločitve za vse.