zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji razreševanja presežnih delavce - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - kolektivna pogodba
Ključno je, da je šlo pri toženi stranki dejansko za bistveno zmanjšan vpis v šolskem letu in zmanjšan obseg finančnih sredstev, kar je vplivalo na zmanjšano potrebo po učiteljih, zaradi česar je lahko tožena stranka izmed desetih delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu učitelj strokovno teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, zagotovila delo le še sedmim.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - pomožni prostor - drvarnica - identifikacijski znak nepremičnine
Podlago za vrnitev drvarnic, kot pomožnih in tem podobnih prostorov ter pritiklin, predstavlja drugi odstavek 18. člena ZDen, ki določa, da pomožni in tem podobni prostori ter pritikline, ki so bili podržavljeni skupaj z glavno stvarjo, delijo usodo glavne stvari.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-2, 168, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14.
uporaba glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo glasbe - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - civilna kazen - civilna kazen po ZASP
V okviru presoje, ali je tožnik upravičen do plačila civilne kazni, je treba upoštevati ravnanja obeh strank, torej tudi (predpravdno in pravdno) ravnanje kolektivne organizacije.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšana življenjske aktivnosti pa je po mnenju pritožbenega sodišča v višini 80.000,00 EUR odmerjena previsoko. Glede zmanjšanja življenjske aktivnosti je VS RS v svoji odločbi II Ips 269/2009 glede primerljivih posledic, ki jih je utrpel 17 letni fant odločilo, da je primerna odškodnina 75.000,00 EUR. Glede na starost tožnice in dejstvo, da je bila ob poškodbi že invalidsko upokojena je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 80.000,00 EUR previsoka, zato jo je pritožbeno sodišče znižalo na 65.000,00 EUR.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
vstopna pravica - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih med dediči in tretjim - dopustnost pritožbe
Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine.
Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče.
pobotni ugovor - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - telesna poškodba povzročena v pretepu - sporna višina odškodnine
Toženec je vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.
V pravdnem postopku je bilo ugotovljeno, da imata (obe) pravdni stranki vsaka svoje stroške s počitnikovanjem otroka, zato se ta strošek ne upošteva pri ugotavljanju oziroma določanju mesečnih preživninskih potreb otroka.
tožba za nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - neveljavnost zakonske zveze - skupna denarna sredstva zakoncev - trditveno breme stranke
Trditveno breme glede neobstoja ovir za obstoj zunajzakonske skupnosti, ki ima za posledico nastajanje skupnega premoženja partnerjev, je bilo na tožnici. Ne glede na to, da tožnica ni izrecno zatrjevala, da ne obstajajo zakonski zadržki za obstoj zunajzakonske skupnosti, ji je sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 7. člena ZPP smelo postaviti vprašanje o njihovem obstoju. Tožnica je v zaslišanju povedala, da je bila v maju 2005 še v zakonski zvezi z drugo osebo. O tem se je kasneje v postopku tudi imela možnost izreči. Sodišče je zato smelo (in moralo) upoštevati to dejstvo.
Eden od razlogov za neveljavnost zakonske zveze je obstoj zakonske zveze z drugo osebo. Tožnica bi morala podati navedbe, iz katerih bi izhajal zaključek, da je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti in da je bilo (vsaj v nezanemarljivem obsegu) kupljeno z denarnimi sredstvi, ki so predstavljali skupno premoženje partnerjev. Z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vloženo posebno premoženje izgubi naravo posebnega premoženja (in se odrazi le v večjem deležu enega zakonca oziroma partnerja na skupnem premoženju), vendar pa mora biti vložek skupnega premoženja v pridobitev stvari vsaj nezanemarljiv.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - predlog oškodovanca za pregon
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
odškodninska odgovornost države - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka - škoda - pojem škode - premoženjska škoda - povzročitev škode - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravna škoda - odmera stroškov postopka - preizkus stroškovne odločitve - pravnomočnost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 350 EUR, kolikor je tožnik zahteval premoženjske škode, ni njemu protipravno povzročena škoda (le ta bi bila lahko po 26. členu Ustave RS in 133. členu OZ podlaga odškodninski obveznosti toženke), pač pa znesek stroškov, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku P 1580/2011 z dne 9. 5. 2012.
ZIS člen 88, 91. ZDR-1 člen 44, 126, 127. ZDoh-2 člen 19, 37. ZPSV člen 3.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Četudi tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo (kot je npr. krupje), zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so v prvi vrsti povezane z dobitki pri igrah na srečo, čeprav tožnik opravlja gostinske storitve. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke igralniških in gostinskih delavcev iz naslova napitnine. Zato je tudi napitnino, ki jo prejemajo valeti, šteti kot del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, od katere je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - oderuštvo - dokazna ocena - dejansko stanje - izvedensko mnenje
Bistvena značilnost oderuške pogodbe je subjektivni element, za katerega ne zadošča zgolj zavedanje ene pogodbene stranke o stiski, težkem premoženjskem stanju, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti druge. Pogodba je oderuška, če ena pogodbena stranka te okoliščine izkoristi, tako, da si izgovori nesorazmerno korist (prim. 119. člen OZ). Oderuštvo je namreč posledica zavestnega ravnanja. Nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno, ampak gre za namero ene pogodbene stranke, da si doseže premoženjsko korist. Pomembno je še, da obstaja zveza med težkim osebnim stanjem in izgovorjenim nesorazmerjem.
ZZZDR člen 56, 56/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 286, 286/4, 337.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilo zakoncema - kredit - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - dohodki in premoženje zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - posebno premoženje zakoncev - podedovano premoženje - breme preživljanja - nedovoljene pritožbene novote
V odsotnosti tožbenih trditev, da je bila pomoč prijateljev v času daritve namenjena le tožniku, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja pomoč pri gradnji, ki so jo pravdnima strankama nudili (tožnikovi) prijatelji in toženkin očim, darilo obema zakoncema, po enakih deležih. Pomoč tožnikovih prijateljev pri gradnji se torej ne more odraziti v višjem deležu (tožnika) na skupnem premoženju. Enako velja glede kredita, ki ga je za financiranje vlaganj najel tožnik (gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem, za katero zakonca odgovarjata nerazdelno; (drugi odstavek 56. člena ZZZDR), odplačala pa (v korist obeh zakoncev) njegova mama.
Pri določitvi deležev na skupnem premoženju je treba prispevke strank pri nastanku skupnega premoženja ugotavljati za celotno obdobje zakonske (in ekonomske) skupnosti.
Toženkin delež na skupnem premoženju s tožnikovim izenačujejo okoliščine, da je bila pretežna skrb za varstvo in vzgojo otroka ter izključna skrb za gospodinjska dela v celotnem obdobju trajanja zakonske zveze na toženki, da je toženka finančno prispevala h gradnji (vanjo je poleg dveh posojil, ki jih je sama odplačala, vložila tudi del podedovanih sredstev) in da je bilo na toženki v obdobju 1991 - 1994 celotno breme preživljanja družine. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017137
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR-1 člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Toženka je bila ne glede na razmere v misiji dolžna tožniku v sedmih zaporednih dneh zagotoviti vsaj en dan počitka v neprekinjenem trajanju 24 ur. Počitek namreč pomeni, da bi tožnik moral biti 24 ur neprekinjeno prost vseh (kakršnikoli) delovnih obveznosti. Že to, da se je moral udeleževati delovnih sestankov, pomeni absolutno kršitev neprekinjenega počitka. Tudi to, da je moral nositi uniformo in biti ustrezno urejen, da se je moral udeležiti obveznega izleta, da je raznašal pitno vodo in toaletni papir ter perilo po vojaški bazi (ne le za sebe), da je moral pospravljati ter čistiti, vse to pomeni, da na dneve, ki so se evidentirali kot prosti, ni bil popolnoma prost vseh obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek predmet zavrnitve.
Ker je tožena stranka ugovarjala preuranjenost tožbe in predlagala zavrženje tožbe, njene vloge ni mogoče opredeliti za obrazložen odgovor na tožbo, ki se po tar. št. 19/1 obračuna višje. Tožena stranka je šele napovedala, če bo to potrebno, da bo v roku vložila odgovor na tožbo in tega odgovora ni nikoli vložila, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Zato gre toženi stranki le plačilo po tar. št. 19/4 pod "druge vloge".
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.
telesni napad - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - hud kratkotrajen strah - poškodba glave - sepsa - dokazna ocena - dokazovanje z indici - posredne priče - izpovedba očividca
Okoliščina, da naj bi tožniku o imenu in priimku napadalca povedali prijatelji, ki niso bili na kraju škodnega dogodka, sama za sebe resničnosti njegove izjave ne izključuje. Razen očividcev (neposrednih prič) poznamo tudi posredne priče, torej priče, ki so o nekem dogajanju izvedele od drugih. Tudi sicer je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje in krog katerih skupaj utemeljuje sprejeto odločitev.