predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - poziv na predložitev pooblastila - dolžnost predložitve pooblastila - pravica do pritožbe
Dolžnosti sodišča iz 120. člena ZKP, na katere se pritožnica v pritožbeni obrazložitvi pri tem sklicuje, se nanašajo na določena pisanja, kot so obtožni akt, sodba itd. in ne denimo še na obvestila obdolžencu o pozivanju strokovnega pomočnika k predložitvi pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221a, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221c, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 51, 51/1.
poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranja
Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.
ZIZ člen 59, 64, 64/1, 65, 65/3.. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 54, 55, 57, 59, 59/1, 60.
izvršba na nepremičnine - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - poplačilna pravica - prisilna hipoteka
Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi. Ugotovitev, da je nepremičnina v skupni lasti izvršilnega dolžnika in njegovega zakonca, zato upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Kasneje sklenjena sodna poravnava in vknjižena solastninska pravica zakonca na nepremičnini na te pravice ne sme (ne more) vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015702
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 68, 71. SPZ člen 105, 105/1, 270.
odškodninski zahtevek - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - stroški upravljanja - solastnina na skupnih delih - bremena skupne stvari - skupna kotlovnica več objektov - uporaba prehodnih določb SPZ - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Ni podana zakonska domneva, da so etažni lastniki solastniki skupne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe. Ta bi bila vzpostavljena le v primeru, če bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe vknjižena v zemljiški knjigi. V tem primeru ni sporno, da takšne vknjižbe ni.
Tožeča stranka bi za utemeljenost tožbenega zahtevka tako morala zatrjevati (to je storila) in dokazati (to pa ji ni uspelo), da so etažni lastniki na naslovu P. 1 in P. 4 solastniki kotlovnice, za katero zatrjuje, da je posebni skupni del več večstanovanjskih stavb. Glede tega je na njej dokazno breme.
Vendar pa tudi če bi tožeča stranka bila (nekakšen) (so)upravnik etažnih lastnikov, ker upravlja skupno kotlovnico, to po oceni višjega sodišča ne bi vodilo do utemeljenosti zahtevka. V takem primeru bi tožeča stranka še vedno veljala za (so)upravnika in ne bi imela položaja "tretje osebe" v smislu ureditve razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami po IV. poglavju SZ-1.
Glede etažne lastnine, ki je obstajala že pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (torej tudi za ta primer), so v skladu s prehodnim določilom 270. člena SPZ etažni lastniki imeli obveznost, da v enoletnem roku sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, v katerih so morali določiti tudi solastniške deleže na skupnih delih. Po poteku tega roka pa lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi v nepravdnem postopku sodišče, etažni lastniki pa lahko medsebojna razmerja še vedno določijo sporazumno.
ZPP člen 14, 286, 286/4, 337, 337/1. OZ člen 179, 182.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stanje ob zaključku glavne obravnave - objektivne meje pravnomočnosti - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe torej sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država
Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.
pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - naknadno odpadel pravni interes
Razlog za prekinitev postopka je odpadel in se torej postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Tretja toženka, ki s pritožbo izpodbija razloge sodišča prve stopnje, zaradi katerih je to pravdni postopek prekinilo, zato za izpodbijanje sklepa nima več pravnega interesa, saj je že nastopil pravni položaj, ki ga je zasledovala s pritožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015294
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/1, 49, 49/1, 53, 53/2.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - posest stanovanja - lastnik stanovanja - zemljiškoknjižno stanje - zemljiška knjiga - (ne)vpis v zemljiško knjigo - spor majhne vrednosti
S pritožbenim ponavljanjem navedb pred sodiščem prve stopnje, da čeprav je v zemljiški knjigi njena pravna prednica vpisana kot lastnica tega stanovanja, ona ni njegova dejanska lastnica, kar da naj bi izhajalo iz listin, na katere se sklicuje, in da je ZLNDL določal, da postanejo etažni lastniki nekdanji imetniki pravice uporabe na posameznem stanovanju, ne more doseči presoje, da ni lastnica spornega stanovanja. Te listine namreč ne predstavljalo dokazila o lastništvu nepremičnin niti dokazila o prenosu le-tega. Pritožbena navedba, da tožena stranka stanovanja nima posesti in ga ne uporablja, pa za presojo lastništva ni pomembna.
Če zemljiškoknjižno stanje ob lastninjenju ni ustrezalo dejanskemu, pa se zoper zemljiškoknjižni sklep pravna prednica tožene stranke ni pritožila, lahko še vedno doseže zemljiškoknjižni prenos na „upravičenega“ lastnika po za to predpisanem postopku, npr. na podlagi uskladitvene pogodbe
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vodenje glavne obravnave - strokovni sodelavec - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - neprerekana dejstva - dokazna ocena - potrebni pravdni stroški - pregled dokumentacije - posvet s stranko - poročilo stranki
Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo izhaja, da je narok vodil strokovni sodelavec ob vodstvu sodnice, pri čemer je bil strokovni sodelavec pravdnima strankama predstavljen, sodišče pa je strankama pojasnilo tudi pravno podlago za tak način vodenja naroka za glavno obravnavo. Ker je bila ob tem navzoča sodnica, ki je izpodbijano sodbo izdala, kršitev 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih stroškov za pregled dokumentacije in posvet s stranko ter poročilo stranki, saj ne gre za samostojne storitve, ki že ne bi bile zajete v tarifni številki za sestavo odgovora na pritožbo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov - iztek roka na soboto
Tožnici je bil plačilni nalog vročen 1. 6. 2018, zato bi 8-dnevni rok res iztekel 9. 6., kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa, ker je bil ta dan sobota, rok ne more izteči prej, kot prvi naslednji delovni dan, to pa je bilo v ponedeljek, 11. 6. 2018.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155.
stroški postopka - odvetniška nagrada - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - priprava na narok - vabljenje strank na narok - samostojna storitev odvetnika
V sklop stroškov zastopanja na naroku sodijo tudi opravila, ki jih mora odvetnik izvesti zaradi priprave na narok; med drugim tudi vabljenje svoje stranke. Ker ne gre za samostojno storitev, so stroški vabljenja na narok vključeni v nagrado, predvideno za zastopanje na naroku.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka po uradni dolžnosti - sklep o uvedbi postopka - pritožba zoper sklep o uvedbi postopka - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - psihiatrično izvedensko mnenje
Kdaj je podan utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost, je treba presojati v povezavi s 44. členom ZNP. Po tej določbi sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 131, 151, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1, 347. ZMed člen 86. ZS člen 54, 54/2.
privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zmotna uporaba materialnega prava
Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
ZASP člen 37, 37/1, 38, 50, 151, 154, 154/1. ZMed-1 člen 86. OZ člen 190, 190/1.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zavezanec za plačilo nadomestila - ključ delitve - delež posameznega proizvajalca fonogramov - primerna odmena - neupravičena pridobitev
Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
varstvo konkurence - začasna odredba - nelojalna konkurenca - nelojalno delovanje - vrednostna sodba - okrnitev ugleda pravne osebe
Zmotno je pritožbeno stališče, da sta abstraktna zahtevka edini možni način, da tožena stranka doseže učinkovito sodno varstvo, ker da ne more vedeti, kakšna dejanja bo izvajala tožnica v bodoče. Prepovedano ravnanje mora izhajati iz konkretnega protipravnega ravnanja in mora biti v tej smeri dovolj konkretizirano. Pojavne oblike žaljivih obdolžitev in obrekovanj, morajo biti vsebinsko dovolj opredeljene, da je jasno, na kaj se prepoved nanaša.
Pojem nelojalnega dejanja, ki zajema širjenje neresničnih podatkov o drugem podjetju, ki škodijo oziroma utegnejo škoditi ugledu ali poslovanju drugega podjetja je vsebinsko enak pojmu obrekovanja ali žaljive obdolžitve v kazenskem pravu, kar je podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Temu pritožbeno sodišče dodaja le, da bi tudi izrekanje vrednostne sodbe, ki bi lahko prizadela ugled drugega podjetja, lahko bilo dejanje nelojalne konkurence, če bi bili izpolnjeni vsi elementi generalne klavzule iz drugega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Ni nelojalno le razširjanje neresnic o dejstvih, nelojalno je lahko tudi razširjanje škodljivih vrednostnih sodb o drugem podjetju, ki bi lahko prizadele njegov ugled ali poslovanje.
odpravnina - predsednik uprave - dolžnost izpolnitve obveznosti - odpoklic s funkcije - davki - prispevki - bruto znesek - prekoračitev tožbenega zahtevka - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravne norme, na katero se sklicuje stranka.
Šteje se, da je bil tožnik s funkcije predsednika uprave pri toženi stranki odpoklican brez utemeljenega razloga že zato, ker ta sklep ni bil formalno zakonit (ker niti v sklepu o odpoklicu niti v zapisniku seje nadzornega sveta niso bili vsebinsko opredeljeni razlogi za odpoklic). Odpoklic tožnika brez utemeljenega razloga je tudi v nasprotju z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1.
Tožniku glede na določbo drugega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pripada odškodnina v prisojeni višini, zato ni odločilnega pomena dejstvo, da mu je sodišče prve stopnje to odškodnino prisodilo v vtoževani višini brez predhodnega odvoda davkov in prispevkov. Takšna odločitev je tudi v skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na podlagi katere je zaključiti, da tožniku pripada znesek v (bruto) višini, kot ga vtožuje in da je obračun in odvod predpisanih dajatev stvar davčno upravnih organov. Ker je tožnik zahteval izplačilo zneska v višini, ki mu ga je sodišče prve stopnje prisodilo, ni prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka.