• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 29
  • >
  • >>
  • 261.
    VSM Sodba I Cp 595/2018
    18.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00040566
    OZ člen 255, 258, 260.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinek izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja - pogodba o preužitku - odplačno razpolaganje - izpodbojni pogoji - oškodovanje upnika
    V primeru namreč, ko upnik uspe izpodbiti pravno dejanje svojega dolžnika (kot je to storila upnica v obravnavanem primeru), velja učinek izpodbijanja le v razmerju do tožnika kot upnika in le v višini ugotovljene zapadle terjatve. Pravni posel nima pravnega učinka le zoper tistega, v čigar korist je bil sklenjen in zgolj v razmerju do upnika v višini njegove zapadle terjatve.
  • 262.
    VSL Sklep I Cpg 342/2018
    18.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00015187
    ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
    pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - naknadno odpadel pravni interes
    Razlog za prekinitev postopka je odpadel in se torej postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Tretja toženka, ki s pritožbo izpodbija razloge sodišča prve stopnje, zaradi katerih je to pravdni postopek prekinilo, zato za izpodbijanje sklepa nima več pravnega interesa, saj je že nastopil pravni položaj, ki ga je zasledovala s pritožbo.
  • 263.
    VSK Sklep I Cp 461/2018
    18.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK00015393
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država
    Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.
  • 264.
    VSM Sodba I Cp 574/2018
    18.9.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSM00015235
    OZ-UPB1 člen 416. SZ-1 člen 103, 107. ZIZ člen 175, 175/2.
    odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - solastninska pravica na stanovanju - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice
    Zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi stanovanja predstavlja nedeljivo obveznost, kadar je upnikov več. Lastninska pravica na solastnem deležu do 107/1000 predmetnega stanovanja je v razmerju med tožnikom in njegovim pravnim prednikom prešla z izročitvijo overjenega zemljiškoknjižnega dovolila.
  • 265.
    VSL Sklep Cst 413/2018
    18.9.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00018415
    ZFPPIPP člen 331. ZIZ člen 71, 169.
    prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - smiselna uporaba določb ZIZ
    ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ne napotuje na uporabo določb ZIZ, niti smiselno ne.
  • 266.
    VSL Sklep Cst 422/2018
    18.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00016066
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 371, 371/9, 371/9-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - stroški končanja stečajnega postopka - specifikacija stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.
  • 267.
    VSM Sodba III Cp 499/2018
    18.9.2018
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00016762
    ZZZDR-UPB1 člen 81, 82c.
    preživnina nepreskrbljenemu zakoncu - simbolična preživnina
    Tožnica ima pravico od toženca zahtevati preživnino (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Plačevanje preživnine v znesku, ki ga zahteva tožnica, bi res občutno zmanjšalo sredstva toženca in ogrozilo njegovo preživljanje (82.c člen ZZZDR), vendar pa drži tudi, da ima tožnica glede na vse ugotovljene okoliščine pravico do preživnine, zato je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost toženca določilo v simboličnem znesku 10,00 EUR.
  • 268.
    VSL Sklep Cst 457/2018
    18.9.2018
    PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00015417
    ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221a, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221c, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 51, 51/1.
    poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranja
    Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.
  • 269.
    VSK Sklep I Cp 54/2018
    18.9.2018
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00015321
    ZIZ člen 59, 64, 64/1, 65, 65/3.. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 54, 55, 57, 59, 59/1, 60.
    izvršba na nepremičnine - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - poplačilna pravica - prisilna hipoteka
    Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi. Ugotovitev, da je nepremičnina v skupni lasti izvršilnega dolžnika in njegovega zakonca, zato upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Kasneje sklenjena sodna poravnava in vknjižena solastninska pravica zakonca na nepremičnini na te pravice ne sme (ne more) vplivati.
  • 270.
    VSL Sklep Cst 433/2018
    18.9.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00015061
    ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2.
    prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izpodbijanje prodajne pogodbe - kmetijska zemljišča - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nedopustni pritožbeni razlogi
    Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen. Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
  • 271.
    VSL Sodba II Cpg 514/2018
    17.9.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00015294
    SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/1, 49, 49/1, 53, 53/2.
    pogodba o opravljanju upravniških storitev - posest stanovanja - lastnik stanovanja - zemljiškoknjižno stanje - zemljiška knjiga - (ne)vpis v zemljiško knjigo - spor majhne vrednosti
    S pritožbenim ponavljanjem navedb pred sodiščem prve stopnje, da čeprav je v zemljiški knjigi njena pravna prednica vpisana kot lastnica tega stanovanja, ona ni njegova dejanska lastnica, kar da naj bi izhajalo iz listin, na katere se sklicuje, in da je ZLNDL določal, da postanejo etažni lastniki nekdanji imetniki pravice uporabe na posameznem stanovanju, ne more doseči presoje, da ni lastnica spornega stanovanja. Te listine namreč ne predstavljalo dokazila o lastništvu nepremičnin niti dokazila o prenosu le-tega. Pritožbena navedba, da tožena stranka stanovanja nima posesti in ga ne uporablja, pa za presojo lastništva ni pomembna.

    Če zemljiškoknjižno stanje ob lastninjenju ni ustrezalo dejanskemu, pa se zoper zemljiškoknjižni sklep pravna prednica tožene stranke ni pritožila, lahko še vedno doseže zemljiškoknjižni prenos na „upravičenega“ lastnika po za to predpisanem postopku, npr. na podlagi uskladitvene pogodbe
  • 272.
    VSL Sodba II Cpg 617/2018
    17.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00017776
    ZPP člen 15, 15/3, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-1, 454, 458, 458/1. ZS člen 1, 1/1, 54, 54/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
    spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vodenje glavne obravnave - strokovni sodelavec - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - neprerekana dejstva - dokazna ocena - potrebni pravdni stroški - pregled dokumentacije - posvet s stranko - poročilo stranki
    Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo izhaja, da je narok vodil strokovni sodelavec ob vodstvu sodnice, pri čemer je bil strokovni sodelavec pravdnima strankama predstavljen, sodišče pa je strankama pojasnilo tudi pravno podlago za tak način vodenja naroka za glavno obravnavo. Ker je bila ob tem navzoča sodnica, ki je izpodbijano sodbo izdala, kršitev 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

    Sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih stroškov za pregled dokumentacije in posvet s stranko ter poročilo stranki, saj ne gre za samostojne storitve, ki že ne bi bile zajete v tarifni številki za sestavo odgovora na pritožbo.
  • 273.
    VSL Sklep II Cp 1738/2018
    17.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00014988
    ZPP člen 111, 111/4.
    plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov - iztek roka na soboto
    Tožnici je bil plačilni nalog vročen 1. 6. 2018, zato bi 8-dnevni rok res iztekel 9. 6., kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa, ker je bil ta dan sobota, rok ne more izteči prej, kot prvi naslednji delovni dan, to pa je bilo v ponedeljek, 11. 6. 2018.
  • 274.
    VSL Sklep I Cp 1584/2018
    17.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00015059
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - sodna taksa za pritožbo - sklep o ustavitvi postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
    Plačilo sodne takse za pritožbo je pogoj, da sodišče pritožbo sploh vsebinsko obravnava.
  • 275.
    VSL Sklep V Cpg 614/2018
    14.9.2018
    NELOJALNA KONKURENCA - VARSTVO KONKURENCE
    VSL00016566
    ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1.
    varstvo konkurence - začasna odredba - nelojalna konkurenca - nelojalno delovanje - vrednostna sodba - okrnitev ugleda pravne osebe
    Zmotno je pritožbeno stališče, da sta abstraktna zahtevka edini možni način, da tožena stranka doseže učinkovito sodno varstvo, ker da ne more vedeti, kakšna dejanja bo izvajala tožnica v bodoče. Prepovedano ravnanje mora izhajati iz konkretnega protipravnega ravnanja in mora biti v tej smeri dovolj konkretizirano. Pojavne oblike žaljivih obdolžitev in obrekovanj, morajo biti vsebinsko dovolj opredeljene, da je jasno, na kaj se prepoved nanaša.

    Pojem nelojalnega dejanja, ki zajema širjenje neresničnih podatkov o drugem podjetju, ki škodijo oziroma utegnejo škoditi ugledu ali poslovanju drugega podjetja je vsebinsko enak pojmu obrekovanja ali žaljive obdolžitve v kazenskem pravu, kar je podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Temu pritožbeno sodišče dodaja le, da bi tudi izrekanje vrednostne sodbe, ki bi lahko prizadela ugled drugega podjetja, lahko bilo dejanje nelojalne konkurence, če bi bili izpolnjeni vsi elementi generalne klavzule iz drugega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Ni nelojalno le razširjanje neresnic o dejstvih, nelojalno je lahko tudi razširjanje škodljivih vrednostnih sodb o drugem podjetju, ki bi lahko prizadele njegov ugled ali poslovanje.
  • 276.
    VSL Sodba V Cpg 54/2018
    14.9.2018
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00017195
    ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 131, 151, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1, 347. ZMed člen 86. ZS člen 54, 54/2.
    privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zmotna uporaba materialnega prava
    Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
  • 277.
    VSL Sodba V Cpg 452/2018
    14.9.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00015614
    ZASP člen 37, 37/1, 38, 50, 151, 154, 154/1. ZMed-1 člen 86. OZ člen 190, 190/1.
    nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zavezanec za plačilo nadomestila - ključ delitve - delež posameznega proizvajalca fonogramov - primerna odmena - neupravičena pridobitev
    Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
  • 278.
    VSL Sklep I Cp 1379/2018
    14.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00017611
    ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155.
    stroški postopka - odvetniška nagrada - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - priprava na narok - vabljenje strank na narok - samostojna storitev odvetnika
    V sklop stroškov zastopanja na naroku sodijo tudi opravila, ki jih mora odvetnik izvesti zaradi priprave na narok; med drugim tudi vabljenje svoje stranke. Ker ne gre za samostojno storitev, so stroški vabljenja na narok vključeni v nagrado, predvideno za zastopanje na naroku.
  • 279.
    VSL Sklep I Cp 1253/2018
    14.9.2018
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00015556
    ZNP člen 44, 45.
    odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka po uradni dolžnosti - sklep o uvedbi postopka - pritožba zoper sklep o uvedbi postopka - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - psihiatrično izvedensko mnenje
    Kdaj je podan utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost, je treba presojati v povezavi s 44. členom ZNP. Po tej določbi sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
  • 280.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 188/2018
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00018128
    ZDR člen 4.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    obstoj delovnega razmerja - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
    Sodišče prve stopnje je naložilo toženi strani plačilo skupnega bruto zneska iz posameznega naslova z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer iz izreka sodbe izhajajo le datumi začetka teka obresti, ni pa razvidno, od katerih zneskov oziroma osnove obresti tečejo. Izrek sodbe zato ni razumljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se je tožnica s pogodbo o zaposlitvi veljavno odpovedala pravici do uveljavljanja obstoja delovnega razmerja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-63/03 zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. V navedeni zadevi je sicer res odločalo o odpravnini, vendar je za predmetni spor bistveno stališče, da se delavec ne more odpovedati kar vsem nedoločno opredeljenim zahtevkom zoper delodajalca, saj gre za pravice delavca, ki jih med drugim izrecno varuje zakon zaradi posebnega varstva njegovega položaja kot šibkejše strani.

    Sodna praksa je že zavzela stališče, da dejstvo, da tožnica ni imela formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 29
  • >
  • >>