ZNOrg člen 31, 31/4, 31/7. ZŠpo-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
šport - športna dejavnost - športno društvo - status društva, ki deluje v javnem interesu - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - odvzem statusa - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
ZDru-1 člen 38. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-5, 263/2.
izbris iz registra društev - obnova postopka - neporavnane obveznosti - novo dejstvo ali nov dokaz - neresnične navedbe stranke
Ker ZDru-1 posebej ne določa, da bi bilo v postopkih izbrisa društev iz registra društev izredno pravno sredstvo obnove postopka izključeno, to pomeni, da se tudi v teh postopkih lahko uporabi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo.
ZUP ne določa, da bi bilo potrebno v fazi, ko se zgolj odloča o tem, ali se bo postopek obnovil ali ne, pritegniti stranke v postopek.
ZPP člen 76, 78, 86, 98, 98/4. ZDru-1 člen 5, 5/2.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pooblaščenec
Podpisnik pooblastila, ki je bilo priloženo k tožbi, v času vložitve tožbe ni bil zakoniti zastopnik Društva in odvetnici kot tak ni mogel dati veljavnega pooblastila za vložitev tožbe in zastopanje Društva v predmetnem upravnem sporu.
Da je v času vložitve tožbe bil kot zakoniti zastopnik vpisan B. B. tožnica le zatrjuje, vendar za svojo trditev ni predložila nobenega dokaza. Dokazov, ki bi dokazovali, drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče, pa tožnica ni predložila niti po pozivu sodišča. Ker je pooblaščenka A. A. vložila tožbo v imenu Društva ne da bi za vložitev tožbe imela ustrezno pooblastilo tožnice, je sodišče tožbo zavrglo.
javni razpis - društvo - sofinanciranje letnega programa športa v občini - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - molk organa
V predmetni zadevi tožena stranka v zakonsko določenem dvomesečnem roku in v naknadnem 7 dnevnem roku in do dneva obravnave v upravnem sporu, ni odločila o vloženi pritožbi tožeče stranke, za kar ni navedla nobenih razlogov.
društvo - registracija društva - statut društva - dopolnitev vloge - pridobitna dejavnost
Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva.
Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.
registracija društva - statut društva - pogoji za registracijo - zastopnik društva
V ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva.
Društvo način postavitve zastopnika določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva.
Društvo lahko v temeljnem aktu samo določi način postavitve zastopnika, vendar pa so glede tega določbe Statuta tožeče stranke nejasne.
turizem - obrazložitev odločbe - status društva, ki deluje v javnem interesu
Izvajanje dejavnosti spodbujanja turizma v javnem interesu lahko poteka znotraj turističnega območja, torej tudi na lokalni ravni. Pri odločanju o podelitvi statusa pravne osebe, ki deluje na področju vzpodbujanja turizma v javnem interesu, gre za zahtevno strokovno opravilo. Čeprav relevantni kazalci za odločitev niso vnaprej določeni z numerično opredeljenimi kazalniki za vso Slovenijo, to organa ne odvezuje dolžnosti obrazložiti svojo odločitev na tak način, da jo je mogoče preizkusiti.
registracija društva - pogoji za registracijo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - določna opredelitev
V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička.
Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.
društvo v javnem interesu - odvzem statusa - odškodninski zahtevek
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev oziroma statusa društva v javnem interesu, saj (1) ni izkazal pomembnejših dosežkov svojega delovanja in (2) da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljal za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajal programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu.
Tožnik sme zahtevati, da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Gre za adhezijski zahtevek, o katerem lahko sodišče odloči le, če (sàmo) odloči o stvari sami, to je o tožnikovi pravici ali pravni koristi v sporu polne jurisdikcije.
društvo - vpis sprememb v register društev - spremembe temeljnega akta - preizkus sklepčnosti
Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri, ali je celoten postopek od sklica seje skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.
V tej zadevi je upravni organ pravilno ugotovil, da je bil izredni občni zbor društva, ki je sprejel spremembe pravil, za katere društvo zahteva registracijo, v času odločanja sklepčen.
registracija društva - pogoji za registracijo - temeljni akt društva - definicija - pridobitna dejavnost društva
Dejavnost oziroma naloge društva morajo biti opredeljene tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva.
Ker je namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1.
društvo - registracija društva - vpis v register društev
Tudi po mnenju sodišča iz imena novo registrirane zveze društev jasno izhaja, da gre za povezovanje društev, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma imajo sedež na tem območju, medtem ko iz imena tožnice, to je imena Športno društvo Ankaran, izhaja, da gre za združevanje fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma s sedežem na tem območju. Razlika med načinom združevanja v društvo oziroma zvezo je po mnenju sodišča taka, da ob normalni skrbnosti, ki se pričakuje v pravnem prometu, zamenjava ni mogoča.
Ankaran je zemljepisno ime, ki ni zaščiteno, zato se ga lahko uporablja brez predhodnega soglasja kateregakoli državnega ali lokalnega organa. Kolikor pa bi želel predlagatelj registracije zveze društev uporabiti ime lokalne skupnosti, v konkretnem primeru ime Občine Ankaran, bi si moral pridobiti njeno soglasje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
društvo - registracija društva - pogoji za registracijo
Obe zvezi društev uporabljata kot dodatno sestavino besedo „Č.“, vendar pa ta beseda ni zaščitena in jo lahko v imenu uporablja vsako društvo ali zveza društev, torej tudi obe zvezi, pri čemer se ime tožeče stranke od imena stranke z interesom razlikuje po dodatni besedi „D.“, in ravno zaradi tega se registrirani imeni obeh zvez društev razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati v pravnem prometu, imeni ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu.
Zadostuje, da je podana objektivna možnost, da do nejasnosti v pravnem prometu lahko pride, vendar zaradi vsesplošne prepoznavnosti tožeče stranke sodišče ocenjuje, da v tem primeru tudi objektivna možnost, da bi do nejasnosti prišlo, ne obstaja.
registracija društva - register društev - pogoji za registracijo - izbris društva iz registra društev - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je bilo društvo "A." izbrisano iz registra društev, pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z vpisom (imena) navedenega društva, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imela, prenehal.
javni razpis - sofinanciranje letnega programa športa v občini - razpisna merila - članstvo v društvu
Pri razporejanju javnih sredstev je treba ravnati skrbno, razdeli se jih lahko le ob izpolnjenih pogojih in v upravičeni višini. Zato je pravilno ravnanje, da se zahteva dopolnitev vloge glede članstva društva, ker iz predloženih dokazil ni bilo mogoče preveriti število članov.
društva - prepoved delovanja društva - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Sodno prepoved delovanja društva je mogoče doseči le z ukrepi kazenskega prava. ZDru-1 namreč v petem odstavku 41. člena izrecno izključuje vložitev tožbe, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in ki kot vrsto kazni določajo tudi izrek prenehanja pravne osebe. Ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe po tretjem odstavku 41. člena ZDru-1, je sodišče tožbo zavrglo.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pravni interes
Predlagatelj bi moral določno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis v konkretnem primeru zasleduje. Zatrjevanje, da so bila v postopku izvolitve novega predsednika društva kršena Pravila kluba, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje in ne ustreza definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP. Prav tako pravega interesa tožnik ne more utemeljiti s svojim interesom za novo kandidaturo, niti z zatrjevanjem, da je njegova udeležba v tem postopku potrebna zaradi seznanitve organa z nepravilnostmi. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZDru-1 v določbi 19. člena pristojni upravni enoti nalaga postopanje v zvezi z odločanjem o zahtevi tudi v primeru morebitnih nepravilnosti ali spornih vprašanj po uradni dolžnosti, zato za pravilno izvedbo tega postopka zakon sodelovanja stranke v smislu 142. člena ZUP oziroma utemeljevanja pravnega interesa s tem razlogom, ne predvideva.
ZDru-1 člen 1, 4, 10, 16. ZInvO člen 8, 25, 26. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.
Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - veljavnost suspenza
V zadevi je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom odločil o prekinitvi postopka. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 147. člena ZUP zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu, to je pri sodišču. Tak sklep, kot se izpodbija v tem upravnem sporu, glede na določilo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Izpodbijani akt ne pomeni končne odločitve v upravnem postopku, ampak le procesno odločitev v postopku odločanja.