mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih tožnik zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1. Zato toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - subjektivni pogoj - dohodek
Tožnik pravno odločilnega dejstva o višini povprečnega mesečnega dohodka ne prereka, zato sodišče zaključuje, da je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno ugotovila vsa pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik ne izpodbija ter ustrezno ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega z zakonom določenim cenzus, ki je v višini 930,68 EUR. Toženka je prošnjo tožnika za odobritev BPP upravičeno zavrnila.
davki - odmera - prekluzija - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Toženka je po presoji sodišča bistveno pomanjkljivo obrazložila, zakaj šteje posojilne pogodbe za navidezne in kateri pravni posel se z njimi prikriva. Ob tem ne drži tožbena trditev, da bi bilo treba posojilne pogodbe presojati le z vidika obligacijske zakonodaje, ampak mora davčni organ na podlagi nastalih ekonomskih posledic ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank, od česar je odvisna tudi pravna kvalifikacije dohodka. Tožnik je prekludiran, in to že v pritožbenem postopku na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, glede navajanja novih dejstev in dokazov. To so dejstva oziroma dokazi, ki so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in pri odmeri davka niso bili upoštevani. Ni pa tožnik prekludiran ugovarjati (pravni in dejanski) presoji dejstev in dokazov, ki so bili zbrani v postopku odmere in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
ZBPP člen 11, 11/1, 11/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - postopek revizije - datum opravljenih odvetniških storitev - odvetniška storitev - zavrnitev tožbe
Ker je bilo pravno dejanje opravljeno, preden je bila vložena prošnja za BPP, prosilcu ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so nastale s sestavo in vložitvijo revizije.
Sodišče je presojalo, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Odvetniška storitev je opravljena takrat, ko odvetnik pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu.
prisilna izterjava davčnega dolga - sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, s sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep.
Toženka ni ugotavljala morebiti pravnorelevantnih okoliščin po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2, ki se nanaša na vprašanje dvojnih rezidentov. Kot je opozorilo VSRS v zadevi v sklepu X Ips 65/2021 z dne 2. 2. 2022, cit. pravilo določa, da se zavezanec, ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Kot je še pojasnilo VSRS, iz te zakonske določbe ne izhaja omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah zavezanca ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2 in s tem za status v smislu ZDoh-2.
To pomeni, da davčna organa, kljub temu, da je tožnica zatrjevala in izkazovala svoje davčno rezidentstvo v Nemčiji ter da sta sta davčna organa pri svoji odločitvi kot pravno podlago uporabila ZDoh-2, ki je vključeval tudi že novelo ZDoh-2R (prim. str. 4 izpodbijane odločbe), nista ugotavljala, ali so morebiti podane okoliščine iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2 (zaradi česar je ostalo pravnorelevantno dejansko stanje neugotovljeno), prav tako pa nista opredelila, ali uporaba novele ZDoh-2R morebiti ne pride v poštev (zaradi česar se izpodbijane odločbe glede tega ne da preizkusiti).
Tožnik zaradi neudeležbe v postopku pred izdajo odločbe, še ni prekludiran za to, da ugovarja naraciji izpodbijane odločbe nasploh, tako v pritožbi kot tudi v upravnem sporu, in torej neupoštevanje prav vseh vsebinskih tožbenih in pred tem pritožbenih ugovorov ni na mestu. Tožnik je prekludiran že v postopku s pritožbo, v pogledu navajanja novih dejstev in novih dokazov, tj. dejstev in dokazov, ki pri odločanju o odmeri še niso bili upoštevani, ni pa, po presoji tega sodišča, prekludiran ugovarjati presoji okoliščin in dokazov, ki so bili zbrani v postopku odmere in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 7, 7/1, 15, 15/1.
vzgojitelj - napredovanje v nazive - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - kršitev materialnega prava
Ker je 15. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive umeščen v poglavje, ki ureja posebne pogoje za napredovanje zaposlenih v vrtcih, sodišče meni, da določb prvega odstavka 7. člena in prvega odstavka 15. člena Pravilnika o predložitvi (pozitivnega) mnenja o predlogu za napredovanje strokovnega delavca, ki ga je sprejel vzgojiteljski zbor z absolutno večino, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za obvezen poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen kumulativno skupaj s splošnimi pogoji, določenimi v določbi drugega odstavka 11. člena Pravilnika, da vzgojitelj v vrtcu lahko napreduje v naziv svetnik. Tak pomen podpirajo tako jezikovna kot tudi logična in namenska metoda razlage, saj so z vsemi navedenimi (splošnimi in posebnimi) pogoji (dotedanji naziv svetovalec v trajanju najmanj 3 leta, uspešnost pri delu, končanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, opravljena dodatna strokovna dela, pozitivna ocena delovne uspešnosti ravnatelja, pozitivno mnenje vzgojiteljskega zbora) tako zajete osnove, ki so podlaga za celovito oceno preteklega dela in delovanja vzgojitelja ter za zaključek o tem, da naj vzgojitelj napreduje ali ne.
Da bi bilo izkazano, da je bil postopek oblikovanja mnenja vzgojiteljskega zbora izveden pravilno, bi po mnenju sodišča moralo biti izkazano z listinami (tako da bi se to dalo preveriti), da so bili vsi člani vzgojiteljskega zbora vabljeni h glasovanju tako, da so vabila prejeli ter da so se glasovanja mogli udeležiti, in tudi, da je bil članom vzgojiteljskega zbora predlog, o katerem je potekalo glasovanje, ustrezno predstavljen.
Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba tožniku ni bila (pravilno) vročena.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUJIK člen 94, 94/5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
Da bi bilo mogoče izpodbijano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske in konkretne razloge za konkretno dodeljeno število točk po vsakem posameznem kriteriju v okviru posameznega merila. Obrazložitev je povsem pavšalna in se je ne da preizkusiti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostne v smislu minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali sodni preizkus.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za sistem javnih uslužbencev - inšpekcijski zapisnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče je že odločalo o vprašanju, ali je zoper zapisnik inšpektorja za plače v javnem sektorju iz 43.b člena ZSPJS dopusten upravni spor, in presodilo, da tožba v takšnem primeru ni dopustna. Smiselno enako stališče, t. j. da v primeru zapisnika in odločitve ministra o ugovoru iz 43.b člena ZSPJS ne gre za upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 100/2016 z dne 19. 4. 2017. Ker gre v obravnavani zadevi za enak primer, sodišče ugotavlja, da tožba zoper zapisnik o izvajanju ukrepov v zvezi z odločitvijo o ugovoru ni dopustna.
Toženka je prekoračila meje prostega preudarka, ko je odločila, da tožnici zavrne zahtevek za dodelitve koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Prav tako je po mnenju sodišča prosti preudarek uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V izpodbijani odločbi je namreč kot druge okoliščine za odločanje v zadevi navedla neuradne, javno dostopne informacije.
vstop stranke v postopek - zavrnitev zahteve - stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - tožbene novote - prekluzija dejstev - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo - zavrnitev tožbe
Tožnikove nepremičnine ne ležijo v območju gradnje. Tožnik ni mejaš investitorjevega gradbenega posega. Tožnik torej ni utemeljil svoje udeležbe v upravnem postopku po 1. ali 2. alineji drugega odstavka 36. člena GZ. Prav tako ni utemeljil vpliva nameravane gradnje na njegove pravice ali pravne koristi oz. na nepremičnino. Brez konkretnih navedb o vplivu nameravane gradnje pa ni izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku. Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo tudi iz razloga, da bi v okviru materialno procesnega vodstva tožnika spodbudilo k pojasnilu, zakaj teh dejstev ni navedel že v upravnem postopku.
ZSZ člen 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 5, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomastila za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - zavrnitev tožbe
Tožnik je kot najemnik zemnljišča zavezanec za plačilo NUSZ. NUSZ mora plačati neposredni uporabnik, to je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin, kar pa ni nujno samo lastnik.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
15-dnevni rok za vročitev se je iztekel na dan 18. 10. 2019, pri čemer ni pomembno, kdaj je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik, saj se vročitev pošiljke šteje za vročeno z dnem izteka 15-dnevnega roka, kot je bil tožnik kot stranka opozorjen z opozorilom sporočila o prispelem pismu.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru je bilo z izpodbijano odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da to ne obstaja več (drugi odstavek 281. člena ZUP). To pomeni, da o tožnikovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno. Prvostopenjski upravni organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo moral o tožnikovem zahtevku odločati ponovno in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da z izpodbijano odločbo postopek v tej zadevi ni bil končan. Takšno je tudi stališče ustaljene sodne prakse.
Ker bo torej moral prvostopenjski upravni organ o zahtevi ponovno odločati, bo tožnik v tem postopku lahko uveljavljal ugovore, ki jih navaja v tožbi. Zoper ponovno odločitev prvostopenjskega organa bo imel pravico do pritožbe in ko bo odločeno o njej, ob izpolnjevanju pogojev iz ZUS-1, tudi pravico do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo torej tožniku ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitna nerazumnost zadeve
V predmetni zadevi je Organ za BPP s takšno presojo po oceni sodišča presegel svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve BPP glede razumnosti podane vloge oziroma je bila njegova odločitev vsaj preuranjena glede na zgoraj navedeno, saj je presojal že vsebino kdaj bi lahko ali je ali morebiti bi odškodninski zahtevek tožnice zastaral in je iz tega razloga vlogo za BPP in prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno.
ustavitev postopka - upravni postopek - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Skladno z 72. členom ZDavP-2 se davčni postopek začne po uradni dolžnosti med drugim tudi, ko davčni organ prejme davčno napoved. V takšnih primerih torej ne gre za postopek na zahtevo stranke. Posledično se je prvostopenjski davčni organ pravilno skliceval na četrti odstavek 135. člena ZUP, po katerem organ postopek lahko ustavi, če se je začel po uradni dolžnosti, pri čemer ne gre za postopek, ki bi se lahko začel tudi na zahtevo stranke in pri katerem bi stranka lahko zahtevala njegovo nadaljevanje. Izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep pa tudi ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu 5. člena ZUS-1, saj se z izpodbijanim sklepom ustavljeni postopek, ni začel na zahtevo tožnika. Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pa stranka nima, če se je postopek vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v pravni položaj stranke. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da v tej zadevi ni podan pravni interes, zaradi česar je moralo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.