mednarodna zaščita - redni postopek - status begunca - subsidiarna zaščita - politično prepričanje kot razlog preganjanja - verodostojnost prosilca
Bistveni razlog, zaradi katerega tožena stranka ne sledi tožnikovim navedbam, je v tem, da so tožnikove izjave nasprotujoče glede nekaterih ključnih dogodkov, ki naj bi se zgodili tožniku. Tožena stranka je našla bistvena razhajanja med verodostojnimi informacijami o izvorni državi in tožnikovimi navedbami.
Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito v pretežnem delu zavrnila iz razloga, ker po njenem mnenju tožnikove navedbe niso verodostojne, ugotovljeno neverodostojnost pa pojasnjuje z različnimi nasprotujočimi si navedbami tožnika in protislovnimi izjavami, ki jih je v obrazložitvi odločbe natančno obrazložila.
igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Fikcija vročitve je v obravnavani zadevi potekla v sredo 15. 3. 2023. Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel v ponedeljek, 14. 4. 2023. Ker je bila tožba vložena 15. 4. 2023, je prepozna.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2.
Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, ni določno razvidno, katere informacije so bile predložene, saj je v listinah spisa, ki se nanaša na zadevo, le izpisek iz elektronske pošte z dne 13. 6. 2023, da so tožnikovi pooblaščenci poslali določene, v priponkah navedene informacije, ki pa jih tožena stranka ni posebej vložila v spis. Navedeno pa sodišču onemogoča preizkus utemeljenosti tožbenih ugovorov, nanašajočih se na obstoj sistemskih pomanjkljivosti hrvaškega azilnega postopka.
inšpekcijski nadzor - obvezno cepljenje otrok - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - učinkovito sodno varstvo - poslabšanje zdravja - javni interes - načelo sorazmernosti
Ko se zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov utegne poslabšati zdravstveno stanje ali celo nastopi smrt, zadostuje nižja stopnja verjetnosti, da bo prišlo do takih posledic. Poslabšanje zdravstvenega stanja je težko popravljiva škoda.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v centralni register psov
Tožnik ne prereka ugotovitve, da je njegov pes poškodoval drugega psa, da je bila poškodba storjena z zobmi in da je bila koža poškodovanega psa na dveh mestih predrta v velikosti zoba. ZZiv v 9. točki 5. člena določno opredeljuje vse situacije, v katerih se pes zaradi ugriza ne šteje za nevarnega, v vseh drugih primerih pa bi bila opustitev opredelitve kot nevarnega psa v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo. V obravnavanem primeru nedvomno ne gre za nobeno od situacij, ki pomenijo izjemo od opredelitve psa kot nevarnega, niti tožnik obstoja katere od teh izjem ne zatrjuje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - ogrožena osebna varnost - sorazmernost - nedoločen pravni pojem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sporni ukrep po svojih značilnostih ustreza odvzemu prostosti, zato je treba presoditi, ali je nevarnost, ki jo tožnik pomeni za varstvo osebne in premoženjske varnosti, vsaj enaka teži posega, ki ga tak ukrep pomeni za njegovo pravico do svobode.
Poseg v prosilčevo osebno svobodo v skladu z navedeno določbo je namreč mogoč le na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo obstoj navedenih razlogov varstva osebne in premoženjske varnosti.
Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je toženka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Šele v primeru, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev, bi bila možna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa z vidika 82.b člena ZMZ-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - poslovni prostor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje
Tožeča stranka ugovarja, da bi morala tožena stranka pri odločanju uporabiti le določbe ZSZ/84 in Odloka, ne pa tudi določb ZGO-1. Pri presoji o tem se je sodišče oprlo tudi na sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi s tem vprašanjem v primerljivih zadevah (npr. v sodbah I U 178/2020, I U 201/2020, I U 202/2020, I U 946/2020, II U 214/2020, in drugih). Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so našteti tudi prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84, občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 je, glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve, torej treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Po presoji sodišča dajejo citirane določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter 218. in 218.b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju poslovne dejavnosti. Zgolj s trditvijo o tem, da so vse parcele zaključena ograjena celota poslovnega kompleksa, da je bilo za ta kompleks izdano gradbeno dovoljenje in da se na spornih delih nahajajo utrjene površine za skladiščenje avtomobilov in kontejnerjev za oddajo v poslovne namene, površine za manipulacijo z avtomobili in zunanji razstavni prostor za prodajo, sodišče ne more preizkusiti ugovora tožeče stranke o nepravilni odmeri velikosti zunanjih poslovnih površin (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 946/2020 v primerljivi zadevi, smiselno enako npr. tudi v zadevah I U 201/2020, I U 202/2020, in drugih), oziroma ugovora, da se del teh površin ne uporablja kot gradbeno inženirski objekt, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu tožnica izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb 293. člena ZUP zavrnil njen predlog za odlog upravne izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 7. 12. 2021. V zvezi s tozadevnim sklepom pa je Vrhovno sodišče RS že večkrat, nazadnje v sklepu, št. I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023,1 zavzelo stališče, da sklep, s katerim je odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V obrazložitvi citiranega sklepa je Vrhovno sodišče navedlo, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Ena od značilnosti upravnega akta je torej vsebinska odločitev o v predpisu določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na način, da se učinki odločitve kažejo kot sprememba njenega pravnega položaja. Navedeni učinki sprejete odločitve morajo torej nastati z upravnim aktom. Vrhovno sodišče je še navedlo, da odlog izvršbe ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava, to upravičenje ne izhaja iz materialnega prava in ne predstavlja podlage za varstvo tožnikovih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da zakon tožniku daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
poštne storitve - javno pooblastilo - carinski postopek
Carinsko posredovanje ni del izvrševanja javnega pooblastila, zaračunavanje stroškov "postopka preverjanja" v zvezi s tem pa ne del stroškov carinskega postopka.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 2, 2-2, 6, 6/3.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - zavezanec za plačilo DDV
Po presoji sodišča je za določitev elektrointenzivnosti oziroma s tem povezanega prispevka bistvena količina porabljene električne energije, ki mora biti za vse končne odjemalce opredeljena enako, kar se odraža skozi končni znesek za plačilo dobavljene električne energije. V primeru, če se zavezancem za DDV za namen ugotovitve elektrointenzivnosti plačani davek ne bi upošteval, bi to posledično pomenilo, da bi morali končni odjemalci električne energije v primerjavi s tistimi, ki niso zavezanci za DDV, porabiti 22% električne energije več, da bi dosegli enako stopnjo elektrointenzivnosti.
izterjava davčnega dolga - davčna izvršba na denarna sredstva - rok za pritožbo
Ker je tožnik pritožbo prepozno vložil je organ ni mogel vsebinsko obravnavati, pravilno je ravnal, ko jo je skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavrgel.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4. ZBPP člen 34, 34/2, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Četudi bi sodišče štelo, da je bila izpodbijana odločba tožnici, kot sama navaja, vročena 11. 8. 2023 (in ne že 10. 8. 2023), je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno, saj se je v obeh primerih 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo (ker je bila 9. 9. 2023 sobota, 10. 9. 2023 pa nedelja) tožnici iztekel v ponedeljek, 11. 9. 2023. Tožbo pa je vložila šele 14. 9. 2023 (s tega dne sodišču poslano priporočeno poštno pošiljko), to pa je po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ogrožanje varnosti - nujnost in sorazmernost ukrepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Šele v primeru, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev, bi bila možna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa z vidika 82.b člena ZMZ-1.
Tožena stranka je zatrjevano kršitev pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot težjo v smislu 82. a člena ZMZ-1 šele v odgovoru na tožbo.
ZUreP-2 člen 200, 200/1, 201, 201/1, 201/2, 201/5, 203.
razlastitev - postopek razlastitve - pripravljalna dela - pogoji za razlastitev - javna korist
Po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi.
Ugotovitev obstoja (abstraktne) javne koristi za razlastitev ne predstavlja zahtevka ali predmeta postopka, o katerem bi bilo mogoče odločiti v izreku odločbe, pač pa zgolj dejansko podlago za odločanje o zahtevku za dovolitev pripravljalnih del, katere izpolnjenost mora upravni organ ugotoviti in utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Prvostopenjski organ je s tem, ko je o obstoju javne koristi za razlastitev odločil v izreku izpodbijane odločbe, storil kršitev pravil postopka.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v obravnavani zadevi izpodbija sklep o prekinitvi postopka izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcu, s katerim je toženka odločila, da se postopek izdaje navedenega dovoljenja prekine do odločitve ZRSZ o izdaji soglasja k izdaji tega dovoljenja. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, glede na opisano vsebino njegovega izreka, zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Edini pravni učinek izpodbijanega sklepa je namreč v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine upravni postopek pred toženko ne teče in da se v tem času v njem ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje (153. člen ZUP). Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka tako ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1), saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu, št. I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, kjer je pojasnilo, da procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici. Procesni akt je - in ostane - procesni akt.
naziv specialist - priznanje naziva specialista na podlagi dela - zavrženje vloge - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je z napačno opredelitvijo tožničine vloge (nova vloga namesto predlog za obnovo postopka) in posledično napačno obravnavo in odločanjem o tej kršila pravila postopka. To pa je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa.
odobritev pravnega posla - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - dobra vera
Odobritev pravnega posla - pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja - ni mogoča, ker v predmetni zadevi ni bil izveden postopek prodaje kmetijskega zemljišča po določbah ZKZ. Prodajalka namreč ni predložila ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča upravni enoti, kar je prvi korak v postopku prodaje, s čimer je zainteresiranim kupcem dana možnost, da se na ponudbo odzovejo z njenim sprejemom. S priposestvovanjem se lastninska pravica izvorno pridobi na podlagi zakona, po sodni praksi pa je tudi v primeru, ko se priposestvovanje izkazuje z listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, to listino treba predložiti v odobritev pristojnemu organu, da ugotovi, ali gre za pravni posel v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa za drug način pridobitve lastninske pravice, za katerega odobritev ni potrebna.