delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pisna odpoved delovnega razmerja
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci natančno predpisuje pogoje, v katerih lahko pride do prenehanja delovnega razmerja, zakon o delovnih razmerjih pa v prvem odstavku 125. člena zahteva, da je odpoved pisna.
V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bo tožnik ocenil, da so mu bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene njegove pravice, bo to lahko uveljavljal v pritožbi zoper sodbo, če pa bo mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagal skladno z določbami ZPP. Zato ni razlogov, da bi se v spornem primeru določilo drugo stvarno pristojno sodišče, kot to predlaga tožnik v svojem predlogu.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 106. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu -prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - vrnitev na delo - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje se do vprašanja, kaj pomeni "zglasiti se", ni natančnejše opredelilo. Ugotovilo je, da tožnik ni navajal, da je izrecno zahteval, da ostane na delu do dokončnosti sklepa, to pa verjetno zaradi svojega smiselno izraženega pravnega stališča, ki ga revizijsko sodišče ne sprejema, da v primeru prenehanja delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, ugovor ne zadrži izvršitve do dokončne odločitve delodajalca in da torej v teh primerih določba 106. člena ZDR ni uporabljiva.
ZDR (1990) člen 88. ZTPDR člen 54, 62, 62/1. Kolektivna pogodba med delavci in samostojnimi obrtniki člen 119.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka
S tem, da je bila tožnici izrečena najstrožja sankcija, ki je kolektivna pogodba za takšno kršitev ni določala, in na podlagi postopka, ki ni bil zakonito uveden in izveden, je bilo kršeno tudi načelo formalne legalitete. Disciplinski ukrep je po presoji revizijskega sodišča, mogoče izreči odgovornemu delavcu samo ob pogojih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt in le na podlagi zakonito izvedenega postopka.
ZPPSL člen 51. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 11. ZTPDR člen 75. ZDR (1990) člen 100, 100/3, 106, 106/1.
odpovedni rok - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - zmanjšanje števila delavcev - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
ZPPSL v 51. členu ne določa, kdaj začne teči tridesetdnevni odpovedni rok, zato je uporabiti določbe delovnega prava, ki urejajo tek odpovednega roka, predvsem 11. člen Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 75. člen ZTPDR in 100. ter 106. člen ZDR. Po teh določbah začne teči odpovedni rok z dokončnostjo sklepa drugostopnega organa delodajalca.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava - napaka volje - grožnja
Tožnica je izjavo, da želi, da ji preneha delovno razmerje, podala po prepiru z direktorjem, ko je kričal nanjo, ji ni dovolil, da bi odšla iz trgovine, ji očital kaznivo dejanje in ji grozil s policijo in zahteval, da izjavo podpiše v petnajstih minutah. Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bila izjava dana in osebne lastnosti tožnice (podredljiva in pasivno odvisna oseba), je bila izjava podana pod vplivom grožnje, ki jo ureja 60. člen ZOR. Izjava torej ni bila veljavna.
odmera pokojnine - sodni postopek - obnova postopka - izredna pravna sredstva - revizija - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Predmet dokazovanja so trditve o odločilnih in pomembnih dejstvih, ki so element ali sestavina dejanskega stanja, na katerega se aplicira uporaba norm materialnega prava. Zato nepravilna uporaba materialnega prava ne more biti obnovitveni razlog.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče druge stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, če je tožnik zahteval tudi razveljavitev sklepa delavskega sveta, sodišče prve stopnje o tem ni odločilo, sodišče druge stopnje pa je razveljavilo tudi navedeni sklep. Tako je sodišče druge stopnje lahko odločilo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZDSS.
Če organi delodajalca hujše kršitve delovne obveznosti niso kvalificirali kot kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja, takšna kvalifikacija na sodišču pomeni kvalifikacijo v delavčevo škodo.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 44. ZTPDR člen 83, 83/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved delovnega razmerja - razlogi - predhodno vodeni postopek - varstvo pravic delavcev
Navajanje različnih razlogov v odločitvah tožene stranke z dne 2.8.1995 in 7.8.1995 kaže na to, da je bila odpoved dana zaradi fiktivnih razlogov in brez predhodno vodenega postopka. Taka odpoved pa ne more biti zakonita, zato sta pravilni odločitvi nižjih sodišč, ki sta razsodili, da tožnici delovno razmerje na podlagi takih odločitev ni prenehalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - plačilo odškodnine
Delodajalec, ki ne stori potrebnih ukrepov za varstvo življenja in zdravja delavcev, je odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane. Oškodovani delavec pa trpi delno škodo samo v primeru, če je posledice povzročil zavestno ali zaradi velike malomarnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec - vročitev pravnomočne odločbe
Varnostniku, ki ni državljan RS, preneha delovno razmerje po določbi 2. tč. prvega odstavka 76. člena ZTPDR z vročitvijo pravnomočne odločbe. To je v danem primeru z vročitvijo pravnomočne drugostopne sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - začetek dela - pogodba o zaposlitvi
Če je delavec delo nastopil na podlagi ustnega dogovora z direktorjem, pisna pogodba o zaposlitvi pa je bila sklenjena pozneje, se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno z nastopom dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - opustitev nadzora - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost
Odgovornost tožene stranke temelji na odločilnem dejstvu, da je opustila dolžni nadzor nad izvajanjem lastnih prepovedi do uporabe bližnjice oziroma vzdrževanja, če je že dopuščala njeno uporabo. Ker je bila uporaba te poti dopuščena brez omejitev in ker kritičnega dne ni bila ustrezno vzdrževana, pomenijo te opustitve podlago za uporabo pravnega pravila o odškodninski odgovornosti obratovalca za posledice nevarnih pogojev dela.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 36f, 36f/3. ZPP (1977) člen 155, 155/1, 166, 166/1, 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - prevzem na delo v drugo organizacijo - prenos pravic in obveznosti prejšnjega delodajalca na novega delodajalca
V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca. Med temi tudi, da se delovna doba dosežena pri prejšnjem delodajalcu upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zagovornikovo korist
Navedeno izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le v korist obsojenca oziroma sme državni tožilec Republike Slovenije vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Po določilu 4.odst. 70.čl. ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
kaznivo dejanje ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - vrednostni papir - ček
Izpolnjeni blanketi so vsebovali vse sestavine, ki dajejo čeku po določbah 234. in 235.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih pravno naravo vrednostnega papirja, hkrati so vsebovali vse sestavine po določbi 1.čl. Zakona o čeku.
Okoliščina, ali je ček plačljiv v državi ali izven nje, ne vpliva na njegovo pravno naravo kot vrednostnega papirja (2.čl. Zakona o čeku).
ZPP (1977) člen 223.ZZZDR člen 78, 78/1, 79, 123, 123/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - možnosti staršev - dokazno breme - določitev višine preživnine po prostem preudarku
Ko ni mogoče ugotoviti zneska denarne terjatve z vso natančnostjo, kar velja ne le za višino potreb obeh otrok, temveč tudi za višino toženčevih preživninskih stroškov z otrokoma, ki živita približno dva meseca na leto pri njem, je prosti preudarek dopustno uporabiti.
Standard otrok se načeloma po razvezi ne sme spremeniti. Vendar pa to velja le v primeru, če ta standard lahko obstaja ob ugotovljenih možnostih obeh staršev.
ZPPSL člen 117, 117/2, 125, 125/4-1.ZOR člen 66, 308, 336.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - navidezna pogodba - nadomestna izpolnitev - prejem izpolnitve terjatve na način, ki ni običajen - pobotanje terjatev
Prodaja z izročitvijo blaga toženi stranki je bila sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem dolžnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, kar pomeni navidezni posel, ki je po 66. členu ZOR brez pravnega učinka med strankama. Pri tem se pripominja, da navedena nadomestna izpolnitev predstavlja poplačilo terjatve na način, ki ni običajen, in da se zato po določilu 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL domneva, da je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje (o vsem navedenem je enako stališče sprejelo Vrhovno sodišče RS že v svoji sodbi št. III Ips 12/95 z dne 6.4.1995, glej Pravna mnenja z občne seje Vrhovnega sodišča RS, št. I/95).
začasna odredba - izkaz verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic - odvzem in oddaja otroka v rejništvo
Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajati dejstva in okoliščine, s katerimi izkazuje verjeten nastanek škodljivih posledic in zanje ponuditi tudi dokaze. Dokazno breme je na strani vlagatelja zahteve.