ZUS člen 16, 29, 29/2, 61, 61/1, 61/2.ZPP člen 98, 98/4, 99, 196.
začasna odredba - soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetij - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki vlaga tožbo (in zahtevo za izdajo začasne odredbe), mora tudi izkazati svoj pravni interes; tega pa nima oseba, ki ni vložila pritožbe zoper odločbo prve stopnje; ima ga le oseba, katere pritožba se z izpodbijano odločbo zavrača. Nedovoljena je pritožba, če jo vloži odvetnik, ki nima več pooblastila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20603
KZ člen 218, 218/1, 313, 313/2, 313/3.ZKP člen 5, 5/3, 178.
kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - preiskava - sklep o preiskavi - čas storitve kaznivega dejanja - zaslišanje obdolžencev v preiskavi - navzočnost strokovnega sodelavca okrožnega državnega tožilstva pri zaslišanju - zaslišanje osebe kot obdolženca in kot priče
V kolikor bi rezultat kazenske preiskave pokazal, da je šlo v navedenih primerih le za zakonito uveljavljanje terjatev, potem kaznivo dejanje ni podano, v kolikor pa bi šlo za izterjavo obstoječega dolga na nezakonit način, to je s prisiljenjem, potem bi bili podani elementi kaznivega dejanja samovoljnosti po 2. ali 3.odst. 313.čl. KZ.
Neskladje glede časa, kdaj naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje izsiljevanja na škodo A.R. in kdaj naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje izsiljevanja zoper B.K., v fazi preiskave ne more predstavljati odločilnega dejstva. Čas storitve teh dveh dejanj ni znak kaznivega dejanja, niti se nanj ne veže obstoj kakšne od procesnih predpostavk.
Če je pri zaslišanju obdolžencev sodeloval strokovni sodelavec okrožnega državnega tožilstva, je bilo to v nasprotju s 1.odst.
178.čl. ZKP, vendar iz zahteve za varstvo zakonitosti ni razvidno, v čem naj bi ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
A.R. je bila v istem postopku na istem naroku zaslišana kot obdolženka in kot priča glede dejanj, pri katerih se že po naravi stvari ne da ločiti navedenih procesnih vlog. Zato bi bila lahko zaslišana le kot obdolženka.
Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, kadar sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnava po vsebini, o njej pa odloči z zavrženjem.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - sklep o ugovoru zoper obtožnico - obrazložitev sklepa
Zunajobravnavni senat mora tako poleg presoje, ali obstaja zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, zaključek o utemeljenosti suma tudi obrazložiti.
Čeprav zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru zoper obtožnico, ne more dokazov, predlaganih v obtožnici, presojati po načelu proste presoje dokazov, pa mora oceniti, ali je dejansko zbranih zadosti dokazov, da je obdolženi utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, in svojo oceno ustrezno obrazložiti.
povrnitev negmotne škode - individualizacija denarne odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Sodišče mora pri določitvi odškodnine upoštevati razpon višine odškodnin po sodni praksi v primerjavi med najblažjo in najhujšo možno, že katastrofalno obliko posamezne škode. Ravno v tem razponu je posredno upoštevano tudi splošno gospodarsko in materialno stanje družbe oz. države, v kateri se je škodni dogodek pripetil.
pogodba o delu - prevzemnikove obveznosti - opozorilo o napakah materiala
Če je tožena stranka, ki je prevzela krovska in kleparska dela ugotovila neustreznost že izgotovljenega dela gradbe za kvalitetno izvedbo s pogodbo prevzetega dela, bi morala ravnati po 3. odstavku 606. člena ZOR.
Svoje odgovornosti tožeči stranki zaradi neustrezno izvedenih del bi se lahko, oprostila samo v primeru, ki ga ureja 2. odstavek 606.
člena ZOR. Ker tudi dejanski stan iz omenjene zakonske določbe ni ugotovljen, se tožena stranka svoje odgovornosti do tožeče stranke ne more oprostiti, niti delno ne.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - individualizacija odškodnine - tarifiranje odškodnin - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah
Čeprav tožnik v reviziji na eni strani pravilno opredeljuje pomen procentualne ocene zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je lahko eno od pomagal pri ugotavljanju obsega te oblike nepremoženjske škode, pa na drugi strani meni, da se ta ocena v sodni praksi odraža s prisojo določenih zneskov odškodnine za določene procente zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tako revizijsko stališče teži k tarifiranju odškodnin, torej prisoji enakih odškodnin za enake primere. Pravni standard pravične denarne odškodnine poleg ostalih meril zahteva tudi konkretizacijo in individualizacijo odškodnine, kar med drugim pomeni, da ni dveh enakih nepremoženjskih škod.
Tarifiranje odškodnin bi bilo zato v nasprotju z načeli in merili iz 200. člena ZOR.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost cestnega podjetja - opustitev vzdrževanja (pluženja) cestišča
Upravljalec ceste je z opustitvijo pravočasnega pluženja oziroma z opustitvijo zaprtja ceste, če pluženja ni mogel opraviti, kršil določbe 45. in 46. člena pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Ur. list SRS, št. 11/88), zato krivdo odgovarja tožniku za nastalo materialno škodo na podlagi določila prvega odstavka 154. člena in 158. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
prodaja nepremičnine - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre - če ima stvar dnevno ceno (diferenčna škoda) - padec vrednosti denarja (inflacija)
V pogojih hiperinflacije mora vsaka pogodbena stranka iz prodajne pogodbe zaradi tečajnih razlik ravnati z gotovino v domači valuti kot dober gospodar, da ohrani njeno vrednost.
Pravilni so razlogi sodišča druge stopnje glede zatrjevane potrebnosti samostojnega ugotovitvenega sodbenega izreka. Poleg načelne ugotovitve, da pri dospelem dajatvenem zahtevku poseben ugotovitveni zahtevek ni potreben (in tudi ne pravilen), revizijsko sodišče še dodaja, da je tudi zakonsko besedilo 1. odstavka 59. člena sedaj veljavnega SZ drugačno od zakonskega besedila 65. člena prej veljavnega ZSR. Končno revizijsko sodišče še dodaja, da je ob pazljivem branju sodbenega izreka mogoče jasno ugotoviti, da je v njem kot podlaga za izpraznitveni zahtevek navedena prav odpoved najemne pogodbe.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - izpraznitev stanovanja - vrnitev prejšnjega stanovanja - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je prvotno postavila tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja brez kakršnihkoli omejitev, kasneje pa je glede na toženčev ugovor, da je bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v P., izpraznitveni zahtevek omejila tako, da je izpraznitev pogojena z vrnitvijo v stanovanje v P. ali drugo enakovredno stanovanje.
Taka sprememba pomeni zmanjšanje zahtevka, za kar po določbi tretjega odst. 191. čl. ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke. S spremembo je toženčev položaj olajšan. Obveznost izselitve ga zadene samo, če mu tožena stranka omogoči vrnitev v prejšnje ali temu enakovredno stanovanje.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - denarna odškodnina
Pravna podlaga za razsojo v tem sporu je v pravnem pravilu paragrafa 1320 bivšega občnega državljanskega zakonika. Imetnik živali je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo živali. Ker je bil toženčev pes v obeh dogodkih spuščen, toženec ni poskrbel za ustrezno nadzorstvo svojega psa in je zato podana toženčeva odškodninska odgovornost za nastalo škodo.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Pogodba, obremenjena s hibami, navedenimi v 103. čl. ZOR je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Prevaro, kot napako volje, pa obravnava zakon v 65. čl. kot razlog za izpodbojnost. V tem primeru torej 103. čl. ZOR napotuje na 65. čl. ZOR v tem smislu, da je prevara kot ena od oblik napake volje razlog za izpodbojnost, ne pa razlog za ničnost pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS04229
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 213, 213/2. ZTPDR člen 70, 70/2.ZKP člen 3.URS člen 15, 15/3, 23, 27, 35.ZOR člen 189, 189/4, 202, 376, 376/2, 377. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/2.
zastaranje - predhodno vprašanje - pretrganje zastaranja - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - odločanje o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti v pravdnem postopku - neznani storilec - domneva nedolžnosti - konkurenca ustavne pravice do sodnega varstva in domneve nedolžnosti
Zakon o pravdnem postopku določa, da je sodišče v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega (tretji odstavek 12. člena ZPP). Ta določba pa ne izključuje vselej, da ne bi moglo pravdno sodišče samo ugotavljati, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren - kadar je to nujno za pravilno uporabo materialnega prava v civilnopravnem razmerju, zlasti odškodninskem. Med takšne primere lahko uvrstimo tudi kazenski postopek zoper neznanega storilca.
razlaga pogodb - vožnja pod vplivom alkohola - oprostitev odgovornosti - regres zavarovalnice - škoda, ki je krita z zavarovanjem - obvezno zavarovanje v prometu (zavarovanje avtomobilske odgovornosti) - izguba pravic iz zavarovanja - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo
Zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe, čeprav skladno z zavarovalno pogodbo in zavarovalnimi pogoji obstaja domneva o njegovi alkoholiziranosti, predvsem takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva alkoholiziranost ni vplivala na nastanek in obseg škode.
posojilo - vrnitev posojila - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - solidarno poroštvo - spregled pravne osebnosti
Sodišči sta pravilno razlagali 8. člen pogodbe in ga pravilno povezali s 1004. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Posebej pomemben je 3. odstavek tega člena, ki določa, da odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost tudi porok, če se je zavezal kot porok in plačnik. V tem primeru lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija zaradi drugih tehtnih razlogov - izločitev sodnika - nujna delegacija
Izločitev razpravljajoče sodnice (73. člen ZPP) bi imela za posledico določitev drugega stvarno pristojnega sodišča le ob pogojih 67. člena ZPP in v tam predpisanem postopku. Postopek po 68. členu ZPP pa predstavlja obstoj tehtnih razlogov zaradi katerih bi stvarno pristojno sodišče (vsi sodniki tega sodišča) ne moglo postopati.
ZOR člen 177, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 41, 45, 97, 97/1, 98.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - trčenje avtomobilista in kolesarja - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - delna krivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Četudi je bil tožnik otrok in je vozil kolo, ki je po stopnji ogrožanja drugih bistveno manj nevarno kot avtomobil, ni mogoče spregledati dejstva, da je bil odločilen vzrok za nesrečo v njegovi nepravilni vožnji. Sodišči prve in druge stopnje sta to pravilno upoštevali. Odločitev je v skladu z določbo 3. odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja delno ekskulpacijo imetnika nevarne stvari pri delni krivdi oškodovanca.
zahteva za varstvo zakonitosti - imisije - aktivna legitimacija - škodna nevarnost - zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - pravno varstvo po 156. členu ZOR
Za pravno varstvo po 156. členu ZOR je značilno, da je široko tako v subjektivnem kot objektivnem smislu: aktivno legitimiran k sporu je širok krog zaradi imisij prizadetih oseb, toženec pa vsakdo, iz katerega sfere izvira oziroma grozi nevarnost; oblike pravnega varstva so različne; spor je odškodninski, pravno varstvo pa se lahko daje, še preden škoda v običajnem pomenu besede nastane in je dovolj, če ta le grozi; pogoj za uveljavljanje zahtevka po prvem odstavku 156. člena ZOR je v zvezi s škodo le, da preti večja škoda, podlaga odgovornosti pa je v načelu vzročnosti, to je v objektivni odgovornosti.