Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je pri kavzi poroštva potrebno upoštevati zgolj tipično kavzo poroštvenega razmerja, ne pa tudi subjektivnih motivov ter ciljev obeh strank, ki so bili strankama znani in sta jih stranki s podpisom pogodbe zasledovali.
ZDDV-1 člen 3, 6, 36, 76, 76a. OZ člen 190. ZPNačrt člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevek - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga - neupravičena pridobitev - izgradnja komunalne infrastrukture - brezplačen prenos - dopuščena revizija
Namen strank je bil, da si investitor, ki mu je izgradnja komunalne infrastrukture v interesu, sam izgradi potrebno infrastrukturo, ki jo nato brezplačno prenese na občino, v zameno za to pa mu ni treba plačati komunalnega prispevka. Zato ni logično, da bi končno breme DDV nosila občina.
stvarna služnost - služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnosti - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - dopuščena revizija
Situacija, zaradi katere se izpostavlja vprašanje koristnosti služnosti za gospodujoče parcele, je nastala med postopkom zaradi delnih in procesnih odločitev sodišč.
S pravnomočno sodbo je za dostop do toženkinih parcel ugotovljena stvarna služnost hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo po poljski poti po tožnikovih parcelah, vendar ne kontinuirano, ampak z vmesno prekinitvijo približno 10 m², kjer pot poteka po parceli 162/9. Toženki je celo prepovedano vsakršno vznemirjanje njegove lastninske pravice na tej parceli. Toženka ugotovljene služnosti zaradi prepovedi preko dela poti v resnici ne more izvrševati, poti pa ne uporabljati. Taka služnost ostaja zgolj na papirju in ne more biti koristna za uporabo gospodujočih nepremičnin. Zato na dopuščeno revizijsko vprašanje Vrhovno sodišče odgovarja, da pravnomočna sodna odločba, ki onemogoča lastniku gospodujočega zemljišča izvrševati stvarno služnost, lahko pomeni spremembo okoliščin po prvem odstavku 222. člena SPZ, zaradi katerih postane služnost nekoristna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00038870
ZFPPIPP člen 265, 266, 267, 268. OZ člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odstop od predpogodbe - stečaj - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - uporaba določb ZFPPIPP - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ)
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali bi moralo pritožbeno sodišče v konkretnem primeru glede prenehanja/razveze predpogodbe uporabiti posebna pravila 265., 266., 267. in 268. člena ZFPPIPP ali določbe OZ (33.člen).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zemljiškoknjižni referent - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prvi tožnik zaposlen na pristojnem okrajnem sodišču kot zemljiškoknjižni referent, ki s sodniki sodišča tudi strokovno sodeluje, druga tožnica pa je njegova žena, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
dopuščena revizija - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem
Revizija se dopusti glede vprašanja ali premoženje, pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti s kaznivim dejanjem, predstavlja skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima neiztožljivost terjatve zoper Republiko Slovenijo, ki v skladu s prvim odstavkom 142.a člena ZD ne odgovarja za zapustnikove dolgove, za posledico prenehanje terjatve in hipoteke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vpisničarka - manjše sodišče - poslovanje v isti sodni stavbi - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Čeprav toženka ni zaposlena pri pristojnem sodišču, Vrhovno sodišče zaradi dejstev, da je zaposlena pri sodišču, ki deluje v isti zgradbi kot pristojno sodišče, da je tam zaposlena že 12 let in da se dnevno (službeno in družbeno) srečuje s sodniki pristojnega sodišča, ocenjuje, da gre za tehten razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - manjše sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga - notar
Poznanstvo s sodniki in osebjem (trditev o tesnih oziroma intenzivnih prijateljstvih ni podal) ne dajejo podlage za dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
Za pritožbo, da bi se ta lahko obravnavala, ne zadostuje, da njeno vsebino udeleženec zgolj osebno ob obisku ali po telefonu izpove osebi, ki jo zapiše in brez njegovega podpisa pošlje sodišču.
dopuščena revizija - dedovanje - ustna oporoka - veljavnost oporoke pred pričami - izredne razmere - pravni standard - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) Ali je bil glede na dejanske ugotovitve v obravnavanem primeru pravilno napolnjen in uporabljen pravni standard izrednih razmer v smislu določbe 72. člena Zakona o dedovanju; (2) Ali je bila zaradi opustitve obravnavanja trditve o pričakovanosti nastanka subjektivnega stanja, ki po izpodbijani pravnomočni sodbi pomeni izredne razmere, zagrešena kršitev postopkovnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se tudi pri predpogodbi uporabljajo določbe 111. člena OZ o učinkih razvezane pogodbe. Tako je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da ima predpogodbi zvesta stranka poleg zahtevka za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, torej zahtevka za sklenitev glavne pogodbe, v primeru neizpolnitve ali kršitve predpogodbe pravico do razdrtja predpogodbe in uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
Pri presoji utemeljenosti odškodninskega zahtevka pa ni pomembno le, ali je bila sklenjena predpogodba, ampak je pomembno tudi, kako natančno so bile v predpogodbi že določene obveznosti pogodbenih strank. Obstoj odškodninske odgovornosti je namreč omejen s pravili o vzročni zvezi in pričakovanostjo oziroma predvidljivostjo škode. V 243. členu OZ, ki ureja poslovno odškodninsko odgovornost, je v prvem odstavku določeno, da ima upnik (pogodbi zvesta stranka) pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik (stranka, ki krši pogodbo) moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Do povrnitve škode, ki je dolžnik ni mogel in moral predvideti, upnik nima pravice.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - potrdilo o izvršljivosti - izključna pristojnost
Po določbi 40.c člena ZIZ je v postopku izdaje potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine ne glede na določbo prvega odstavka 42.a člena ZIZ pristojno tisto sodišče, ki je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039646
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 133, 133/3. URS člen 26.
dopuščena revizija - pravica do povračila škode - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost države - imisije - hrup - pravna podlaga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika in ne 26. člena Ustave RS.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - lastnoročen podpis - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev - zavrnitev pritožbe
V skladu z jasno določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na to dejstvo je stranka opozorjena v pravnem pouku o pritožbi, v katerem je opozorjena na obvezne sestavine pritožbe (tudi na podpis pritožnika) in tudi na to, da bo pritožba zavržena, če bo vložena brez teh obveznih sestavin. Zato se pritožbe, ki ni v skladu s temi zahtevami (na nepoznavanje katerih se stranka ne more sklicevati), ne vrača v dopolnitev, saj je dovolj, da je bila stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine. Če tega ni upoštevala in je kljub izrecnemu pravnemu pouku vložila pritožbo brez nujnih sestavin, mora nositi posledice (zavrženje pritožbe) ter jih pripisati svoji neskrbnosti.