Pogodba 2013 je bila med tožnico in prvo toženko veljavno sklenjena s prvim tožničinim naročilom lekarniškega blaga prvi toženki po tožničinem prejemu Pogodbe 2013.
Načeloma je fiduciarna cesija (za razliko od zastavne pravice) neakcesorna oblika zavarovanja. Vendar pa drugi stavek prvega odstavka 207. člena SPZ (neakcesornost relativizira, ker) vsebuje pravno domnevo, da je pridobitelj/fiduciar pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. S konstrukcijo fiduciarnega prenosa kot pogojnega odstopa terjatve ta pravna domneva ustvarja učinke, ki so zelo podobni akcesornosti. To pomeni, da se s plačilom zavarovane terjatve imetništvo terjatve avtomatično vrne k odstopniku/cedentu. Vendar imata stranki možnost, da se dogovorita drugače (npr. da pride po plačilu zavarovane terjatve do prenosa terjatve nazaj na odstopnika šele s povratnim prenosom) - torej da cesija ni pogojna. V konkretnem primeru je tak dogovor obstajal. Po Sporazumu je namreč obstajala obveznost povratne cesije; ni torej šlo za samodejno povratno cesijo ob plačilu zavarovanega dolga, temveč je bilo v drugem odstavku 5. člena Sporazuma dogovorjeno, da bo prevzemnik s povratno cesijo vrnil odstopljene terjatve.
Prvo toženkino terjatev, priznano v stečajnem postopku, je mogoče (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z materialnopravnim ugovorom, da je terjatev tožnice ugasnila zaradi pobotanja na podlagi zakona (ZFPPIPP), ker je (še vedno) obstoječa in nepobotana.
Ker je bil v konkretnem primeru tudi izrecno dogovorjen povratni prenos terjatev na cedenta in je fiduciarna cesija praviloma diskretnega značaja (kar pomeni, da zanjo vesta le odstopnik/cedent in prevzemnik/cesionar ter kvečjemu še dolžnik zastavljene terjatve), se v konkretnem primeru odstopljene terjatve zaradi stečaja tožnice niso avtomatično/samodejno vrnile v sfero cedenta, temveč je potrebna povratna cesija odstopljenih terjatev.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP) lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tega toženka ni izkazala, zato je predlog nedovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZKZ člen 23, 23/3, 24, 24/2. ZDLov-1 člen 65, 65/5.
predlog za dopustitev revizije - lovska družina - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo - temeljni akt društva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
OZ člen 778. ZPP člen 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pravica do izjave v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - izvid in mnenje izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - nejasnosti v izvedenskem mnenju - ponovitev dokazovanja z izvedencem - postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00039403
OZ člen 198, 352. ZPP člen 105a, 370, 370/3.
sodna taksa - odlog plačila sodnih taks - prisilna izterjava neplačane sodne takse - delna oprostitev - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo - neupravičena pridobitev - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - pravica do izvedbe dokaza - preskakovanje pravnih sredstev - zastaranje - zavrnitev revizije
Z izpodbijanjem izpovedb inšpektorjev ter z navedbo, da toženka tožničine nepremičnine izkorišča za brezplačno odlaganje nevarnih odpadkov, revizija nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Konkretni dejanski stan se ne ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da ni relevantno, da ima toženka za izvajanje sanacije tožničinih zemljišč pravno podlago. Ker tožnica ne izkaže, da je v pritožbenem postopku konkretizirala očitke o kršitvi pravice do izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem, v revizijskem postopku ne more uspeti z navedbo, da dokaznega predloga za postavitev dveh neodvisnih izvedencev tekom postopka ni umaknila. Preskakovanje pravdnih sredstev ni dovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00040560
SPZ člen 92. OZ člen 101, 111, 111/2, 111/3. ZZK-1 člen 243, 243/2-2. ZFPPIPP člen 265, 265/2, 266, 266/1, 268, 268/4, 354, 354/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - razveza pogodbe - sočasnost izpolnitve - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - posledice začetka stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo ugovor sočasne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00041320
ZFPPIPP člen 59, 296. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve - dajatveni zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določb (zlasti 59. člena in 296. člena) ZFPPIPP ter v zvezi s tem glede vprašanj:
- ali gre v konkretnem primeru za terjatve, ki jih je po določbah ZFPPIPP treba prijaviti v stečajnem postopku nad prvo toženko, ali so te terjatve zaradi neprijave v stečajnem postopku prenehale in ali imajo tožniki za vložitev tožbe sploh pravni interes; in
- ali je dajatveni zahtevek tožnikov glede na določbe ZFPPIPP pravilen.
plačilo sodne takse - zakonski rok - podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Rok iz 105.a člena ZZP, v katerem mora stranka plačati sodno takso oziroma predlagati njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je določen v 34. členu ZST-1 in je zakonski, kot tak pa ni podaljšljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039418
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1. OZ člen 39, 39/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - izigravanje upnikov - nedopustna podlaga - nemoralen pravni posel - ničnost sporazuma - obseg skupnega premoženja - življenjska in ekonomska skupnost - načelo realne subrogacije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Zakon tudi za sodna pisanja, za katera izrecno predpisuje, da jih je treba vročiti naslovniku osebno, dopušča v primeru, če naslovnik vročevalcu ni dosegljiv in osebna (neposredna) vročitev pisanja zato ne uspe, drugačne možnosti vročitve, in sicer najprej nadomestno vročitev, nato pa vzpostavlja fikcijo vročitve. Za nastop fikcije vročitve določa pravila in roke, ki morajo biti v takem primeru spoštovani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je druga toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota pristojnega okrožnega sodišča, obe sodišči imata sedež na istem naslovu, sodniki obeh sodišč pa se med seboj poznajo in se srečujejo, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča - največje sodišče v državi
Okrožno sodišče v Ljubljani je največje prvostopenjsko sodišče v državi in ima posledično tudi največ uslužbencev, zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je zakonita zastopnica predlagateljice pri njem zaposlena, temveč bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki družinskega oddelka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v konkretnem primeru, materialnopravno pravilen sklep sodišča, da znaša soprispevek tožnika kot oškodovanca k nastali škodi 65 %, in ali je tak odstop sodišča od ustaljene sodne prakse utemeljen.
Zvišani tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru ni nanašal na „isto vrsto škode“, saj je tožnica uveljavljala nov (dodaten) zahtevek za plačilo nadomestila (na podlagi dodatnih treh odločb) poleg obstoječega. Ni šlo torej le za povišanje zahtevka, ki bi pomenilo nepravo spremembo tožbe, saj ni šlo za isti predmet spora.
Pri denarnih zahtevkih je istovetnost zahtevka po naravi stvari mogoče ugotavljati le v zvezi z dejansko podlago. Tožnik je zahteval plačilo nadomestila na podlagi več različnih denacionalizacijskih odločb, kar pomeni, da ni zahteval plačila istega zneska. Torej ni šlo za istovetnost zahtevkov, temveč za objektivno kumulacijo (tožnik je postavil več tožbenih predlogov, ki jih je uveljavljal kumulativno).
Sodišče mora paziti, da z razlago tožbenega zahtevka ne krši načela dispozitivnosti in v sodbi ne sme odločiti mimo meja zahtevka. Omenjeno načelo sodišče omejuje tudi pri dajanju vsebinskih napotkov v zvezi z zahtevo za popravo oziroma dopolnitev vloge.
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru niso bile podane okoliščine, ki bi narekovale posebno obravnavo zastaranja. V skladu s 360. členom OZ zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti. Ovir, ki bi tožnici nesorazmerno otežile (ali celo dejansko preprečile) uveljavljanje tožbenega zahtevka na podlagi spornih treh denacionalizacijskih odločb, v konkretnem primeru ni bilo.