Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
izvednina – nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedenca – zelo zahtevno mnenje
Naloga izvedenca je bila, da grafično prikaže, po katerih parcelah poteka asfaltirana pot, kje se nahajajo plastične ovire, ki ovirajo dostop do parcel, ter kje poteka vožnja tožnikov. Za izdelavo mnenja je imel na voljo 30 dnevni rok, dokumentacija spisa, ki je bila podlaga za njegovo delo, pa ni bila obsežna, saj je (glede voženj) upošteval le izpoved tožnikov. Takšne naloge po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot zelo zahtevne, temveč kvečjemu za zahtevno.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe – zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe
V obravnavani zadevi gre za stečajni postopek nad (najdenim) premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je takšna situacija urejena v 443. členu ZFPPIPP. Stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnika (tožeče stranke) – že v stečaju, neposredno uveljavljata zahtevke zoper družbenika izbrisane družbe, nad katere kasneje najdenim premoženjem je bil pričet stečajni postopek, je napačen. Morebitna izplačila v stečajno maso sme tako zahtevati le stečajni upravitelj kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe in ne upniki. Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP proti odgovornim družbenikom.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
oprostitev plačila sodnih taks – sredstva za preživljanje – premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno upoštevalo tudi nepremičnine v skupni vrednosti 500.000,00 EUR, ki so predmet delitve v predmetnem nepravdnem postopku. Pomembno je namreč tudi premoženje, ki bi lahko prinašalo dohodke, če bi taksni zavezanec za to poskrbel.
Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnik ni bil v dobri veri, ko je kupoval sporne nepremičnine od svoje pravne prednice. Vedel je, da je lastništvo glede obravnavanih nepremičnin sporno. Zato se ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo, v zvezi s tem pa tudi ne na določbe paragrafa 1500 ODZ in na ustrezna pravna stališča sodne prakse.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
Zaradi spoštovanja načela dispozitivnosti sodišče ni dolžno seznanjati pravdnih strank s tem, kako lahko razpolagajo s svojimi zahtevki. Na področju postavljanja predlogov oziroma dajanja izjav gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka pri nepopolno formuliranih predlogih, ne pa za nadomeščanje predlogov strank. Sodišče zato s tem, ko pritožnika ni opozorilo na možnost izjave po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP, ni niti dalo nepopolnega pravnega pouka niti ni opustilo svoje razjasnjevalne dolžnosti.
ZFPPIPP člen 123a. ZPP člen 243, 245, 245/3, 245/4.
elektronsko vlaganje pisanj – izvedenec – dokaz z izvedencem – strokovna institucija kot izvedenec – nagrada izvedencu
Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.
Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku.
Samo sklicevanje in dokazovanje slabega finančnega in zdravstvenega stanja na odmero izvršilnih stroškov ne vpliva, saj obveznost plačila stroškov izhaja že iz predloga za izvršbo in pravnomočnega sklepa o izvršbi, v katerem je upnik posebej navedel, da zahteva povrnitev vseh izvršilnih stroškov.