Tožeča stranka je uveljavljala tako plačilo nadomestila kot plačilo civilne kazni. Ker je temelj civilne kazni plačilo honorarja kot spolnitvenega zahtevka, ki je del te kazni, avtor ne more zahtevati še dodatnega plačila honorarja kot spolnitvenega zahtevka. Avtor oziroma tožeča stranka torej lahko zahteva ali plačilo honorarja ali plačilo civilne kazni. Ker je z zahtevkom za plačilo honorarja oziroma nadomestila tožeča stranka uspela, ne more uspeti tudi z zahtevkom za plačilo civilne kazni.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSC0002911
ZPVAS člen 10. ZNP člen 9. ZPP člen 32.
stvarna pristojnost – agrarne skupnosti – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja – vrsta postopka po ZPVAS – pravdni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
zveznost med predlagano začasno odredbo in primarnim sodnim varstvom – sodna določitev meje
Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja, nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
izvednina – nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedenca – zelo zahtevno mnenje
Naloga izvedenca je bila, da grafično prikaže, po katerih parcelah poteka asfaltirana pot, kje se nahajajo plastične ovire, ki ovirajo dostop do parcel, ter kje poteka vožnja tožnikov. Za izdelavo mnenja je imel na voljo 30 dnevni rok, dokumentacija spisa, ki je bila podlaga za njegovo delo, pa ni bila obsežna, saj je (glede voženj) upošteval le izpoved tožnikov. Takšne naloge po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot zelo zahtevne, temveč kvečjemu za zahtevno.
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0061602
ZPP člen 224. ZLNDL člen 1.
javna listina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov – status nepremičnin
Podatki v javni listini veljajo za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, dokazno breme, da podatki v javni listini niso resnični, pa je na predlagatelju.
ZLNDL v 1. odstavku 1. člena jasno določa, da zakon ureja lastninjenje le tistih zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje so se kmetijska zemljišča in gozdovi ter zemljišča, ki so jih občine v prostorskih aktih namenile za gradnjo ter so bila do dne 10. 03. 1993 v družbeni lastnini, lastninila že na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah, Zakona o javnih skladih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
oprostitev plačila sodnih taks – sredstva za preživljanje – premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno upoštevalo tudi nepremičnine v skupni vrednosti 500.000,00 EUR, ki so predmet delitve v predmetnem nepravdnem postopku. Pomembno je namreč tudi premoženje, ki bi lahko prinašalo dohodke, če bi taksni zavezanec za to poskrbel.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
otrokovi stiki – izvrševanje stikov – omogočanje stikov - opustitev ravnanja centra za socialno delo – odgovornost centra za socialno delo – protipravnost ravnanj centra za socialno delo – molk organa – center za socialno delo
Poskus, da se doseže dogovor med staršema glede izvrševanja stikov, je nedvomno v korist otroka in je CSD ravnal pravilno, ko je starša po prejemu zahteve za določitev stikov najprej povabil na pogovor, jima nato pomagal doseči začasni dogovor in je šele potem, ko je bilo očitno, da dokončen sporazum med staršema ni mogoč, nadaljeval postopek izdaje odločbe. Časa, v katerem je CSD s staršema aktivno iskal dogovor, ni mogoče šteti za molk organa.
Onemogočanje stikov še ne pomeni, da je za zagotovitev otrokove koristi primernejša sprememba režima vzgoje in varstva, ki je skrajni ukrep od sprva le poskusa prisilne izvršitve odločbe o stikih.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.