Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
Tožeča stranka je uveljavljala tako plačilo nadomestila kot plačilo civilne kazni. Ker je temelj civilne kazni plačilo honorarja kot spolnitvenega zahtevka, ki je del te kazni, avtor ne more zahtevati še dodatnega plačila honorarja kot spolnitvenega zahtevka. Avtor oziroma tožeča stranka torej lahko zahteva ali plačilo honorarja ali plačilo civilne kazni. Ker je z zahtevkom za plačilo honorarja oziroma nadomestila tožeča stranka uspela, ne more uspeti tudi z zahtevkom za plačilo civilne kazni.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
O pomotnem vpisu namreč govorimo, če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ni skladal z dovoljenim vpisom. V konkretnem primeru pa je sodišče očitno spregledalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in kljub tej prepovedi vpisalo lastninsko pravico v korist B. Ž. Za odpravo nepravilnosti napak, kot v tem primeru, ima zainteresirana oseba možnost vložitev tožbe.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.
Ne drži, da bi sodišče moralo zaradi neskladnosti navedb tožene stranke, stranki zaslišati, saj je zaslišanje strank dokazno sredstvo, s katerim se dejstvena podlaga ne dopolnjuje, temveč dokazuje.
Sodišču prve stopnje dokaznega postopka z zasliševanjem pravdnih strank ali prič ni bilo potrebno izpeljati, saj lahko dejstvo, ki ga druga stranka ne prereka, šteje za priznano. Pri tem pa ne gre za dejstva, ki tožeči stranki niso bila poznana in se zato ne bi mogla opredeliti, saj le ona ve, če sploh je prejela in zakaj je prejela določen denar.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSC0002911
ZPVAS člen 10. ZNP člen 9. ZPP člen 32.
stvarna pristojnost – agrarne skupnosti – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja – vrsta postopka po ZPVAS – pravdni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka
Tako pravna teorija kot praksa stojita na stališču, da lahko lastnik služne stvari zahtevo, naj pravica stvarne služnosti preneha, uveljavi le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Prvi odstavek 222. člena SPZ (smiselno enako tudi 58. člen ZTLR) namreč določa, da lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Zahtevek za prenehanje stvarne služnosti iz zgoraj navedenih razlogov se lahko torej uveljavlja le s tožbo, ki jo vloži lastnik služečega zemljišča proti lastniku gospodujočega zemljišča.
otrokovi stiki – izvrševanje stikov – omogočanje stikov - opustitev ravnanja centra za socialno delo – odgovornost centra za socialno delo – protipravnost ravnanj centra za socialno delo – molk organa – center za socialno delo
Poskus, da se doseže dogovor med staršema glede izvrševanja stikov, je nedvomno v korist otroka in je CSD ravnal pravilno, ko je starša po prejemu zahteve za določitev stikov najprej povabil na pogovor, jima nato pomagal doseči začasni dogovor in je šele potem, ko je bilo očitno, da dokončen sporazum med staršema ni mogoč, nadaljeval postopek izdaje odločbe. Časa, v katerem je CSD s staršema aktivno iskal dogovor, ni mogoče šteti za molk organa.
Onemogočanje stikov še ne pomeni, da je za zagotovitev otrokove koristi primernejša sprememba režima vzgoje in varstva, ki je skrajni ukrep od sprva le poskusa prisilne izvršitve odločbe o stikih.