ZNP v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča, ali je narok potreben ali ne.
Ker je revizija nesuspenzivno izredno pravno sredstvo in ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (oz. sklepa) zoper katero je vložena, ne more pomeniti utemeljenega razloga upnika, da ne sprejme izpolnitve dolžnikov.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnik ni bil v dobri veri, ko je kupoval sporne nepremičnine od svoje pravne prednice. Vedel je, da je lastništvo glede obravnavanih nepremičnin sporno. Zato se ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo, v zvezi s tem pa tudi ne na določbe paragrafa 1500 ODZ in na ustrezna pravna stališča sodne prakse.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSC0002911
ZPVAS člen 10. ZNP člen 9. ZPP člen 32.
stvarna pristojnost – agrarne skupnosti – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja – vrsta postopka po ZPVAS – pravdni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
Ker je bil zadnji dan petnajstdnevnega roka za dvig sklepa zemljiškoknjižnega sodišča petek, dne 4.3.2011, in v tem času naslovnica ni dvignila sodne pošiljke, se z iztekom tega dneva vročitev šteje za opravljeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
izvednina – nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedenca – zelo zahtevno mnenje
Naloga izvedenca je bila, da grafično prikaže, po katerih parcelah poteka asfaltirana pot, kje se nahajajo plastične ovire, ki ovirajo dostop do parcel, ter kje poteka vožnja tožnikov. Za izdelavo mnenja je imel na voljo 30 dnevni rok, dokumentacija spisa, ki je bila podlaga za njegovo delo, pa ni bila obsežna, saj je (glede voženj) upošteval le izpoved tožnikov. Takšne naloge po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot zelo zahtevne, temveč kvečjemu za zahtevno.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe – zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe
V obravnavani zadevi gre za stečajni postopek nad (najdenim) premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je takšna situacija urejena v 443. členu ZFPPIPP. Stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnika (tožeče stranke) – že v stečaju, neposredno uveljavljata zahtevke zoper družbenika izbrisane družbe, nad katere kasneje najdenim premoženjem je bil pričet stečajni postopek, je napačen. Morebitna izplačila v stečajno maso sme tako zahtevati le stečajni upravitelj kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe in ne upniki. Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP proti odgovornim družbenikom.