izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register
Na podlagi obvestila izvršitelja, da je na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu pritožnica neznana, je registrsko sodišče začelo postopek izbrisa pritožnice iz sodnega registra brez likvidacije. V izpodbijanem sklepu pa je registrsko sodišče na podlagi že navedenega obvestila izvršitelja in na podlagi sodišču vrnjenega sklepa o začetku postopka izbrisa z oznako pošte, da je družba naslovnik te sodne pošiljke na v sodnem registru navedenem poslovnem naslovu neznana, pravilno zaključilo, da je podana podlaga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej da družba na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje. S predložitvijo najemne pogodbe je pritožnica uspela dokazati, da je na navedenem poslovnem prostoru upravičena poslovati. Vendar s tem ni dokazala, da na tem naslovu tudi dejansko posluje.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – stanje vpisov v zemljiški knjigi – lastnik nepremičnine – načelo vrstnega reda
Dolžnik v trenutku začetka postopka (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje.
ugotovitvena tožba – tožba po posebnem predpisu – neveljavnost oporoke
Ugotovitvena tožba pa je dopustna tudi „če je to določeno s posebnim predpisom“. Pravnega interesa v tem primeru ni treba dokazovati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Ena „vrst posebnih predpisov“, ki dopuščajo ugotovitveno tožbo so določeni predpisi procesno-pravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko napoti na pravdo (v zapuščinskem, nepravdnem, izvršilnem... postopku).
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
novo najdeno premoženje - dedovanje zaščitene kmetije – vprašanje zaščitene kmetije - vezanost na upravno odločbo
Iz dokončne odločbe upravne enote izhaja, da kmetija zapustnika ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo, pa tudi, da predmetni parceli ne sodita v sklop zaščitene kmetije. Zapuščinsko sodišče je na tako odločbo vezano. Poleg tega je v tem primeru potrebno upoštevati načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 27. 06. 1988, da mora biti kmetija zaščitena ves čas postopka, če naj se uporabijo določbe zakona, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem postopku. V trenutku odločanja v zapuščinskem postopku zaščitena kmetija sploh ne obstaja, zato pri odločitvi v zapuščinskem postopku upoštevaje navedeno načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS ni mogoče uporabiti določb ZDKG, temveč določbe ZD.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov
Za presojo obstoja domneve iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je odločilno, ali družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne sprejema katerihkoli uradnih pošiljk in ne le pošiljk v tem postopku izbrisa.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
Ker je tožeča stranka od pogodbe odstopila, ji izpolnitveni zahtevki po razvezani pogodbi ne gredo, gre pa ji pravica do vrnitve tistega, kar je toženi stranki dala.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 251, 282, 282/3.
vročitev – stečajni postopek – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z določilom 4. točke 205. člena ZPP pravdni postopek zaradi začetka stečajnega postopka s tem dnem prekiniti in vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti upravitelju na njegov naslov ter upravitelja pozvati naj prevzame pravdo.
ZFPPIPP člen 435, 435/1, 435/1-2, 438, 438/1, 440, 442, 442/6, 442/7. ZIZ člen 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – izbris iz sodnega registra brez likvidacije po začetku stečajnega postopka - aktivni družbenik
Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek. Registrsko sodišče na to okoliščino ne pazi po uradni dolžnosti.
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0062662
OZ člen 147, 147/2, 179, 180. ZMed člen 18.
razžalitev v tisku – povrnitev nepremoženjske škode – svoboda izražanja – poročanje o kazenskem postopku - pravica do dobrega imena in časti – posredni oškodovanec –odškodninska odgovornost urednika – pravica do zasebnosti
Določba 18. člena ZMed ne predpisuje odgovornosti odgovornega urednika za škodo, nastalo z objavo informacije, ki predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – nepodpisana tožba – zavrženje tožbe
Pri vpisu tožbe pod opr. št. VIII Pg 17/2011 dne 07. 01. 2011 je šlo za pomoten vpis tožbe, saj ni šlo za novo tožbo, temveč le za dopolnitev tožbe z dne 04. 11. 2010 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 13. 12. 2010. Tožeča stranka pri popravi tožbe sicer ni navedla opravilne številke zadeve, kar pa še ne pomeni, da je bila tožba, ki jo je sodišče prejelo dne 07. 01. 2011, nova tožba. Ker je tožeča stranka ravnala, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi tožbe z dne 13. 12. 2010 in sodišču dne 06. 01. 2011 dopolnjeno tožbo poslala, je drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje, napačna.