Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.
bistvena kršitev določb postopka - potni stroški - priča
Na pravico do povrnitve stroškov mora biti priča opozorjena že v vabilu na zaslišanje, poleg tega pa jo je treba še na samem zaslišanju opozoriti, da mora pravico do povrnitve stroškov uveljavljati takoj po zaslišanju, ker bo sicer prekludirana. Opustitev tega opozorila predstavlja kršitev določb postopka.
začasna nezmožnost za delo - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Tožba, pa tudi pritožba, se nanašata na odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže (zaradi poteka triletnega objektivnega roka, v katerem se lahko poda predlog za obnovo postopka), zaradi česar sodišče zadeve ni smelo obravnavati po vsebini, tako da bi ugotavljalo, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo
Do nesreče pri delu je prišlo izključno iz razloga, ker je tožnik pri nameščanju pokrivala na kamion ravnal v nasprotju z navodili za varno delo tožene stranke, s katerimi je bil seznanjen. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je pri nesreči utrpel, ni utemeljen.
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine - interesi pogodbenih strank - odločanje po uradni dolžnosti - vinjenost na delu - policist
Pri ugotavljanju, ali je nadaljevanje delovnega razmerja med strankama mogoče, je treba upoštevati, da je tožnik v službenem času (kot policist) pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo (ter da se je v uniformi skrajno nedostojno in žaljivo vedel do občanov na javnem mestu), čeprav bi se kot policist še posebej moral zavedati, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in ogrožajoča za preostale udeležence v prometu. Upoštevaje pri tem še, da je ena temeljnih nalog policije ravno preprečevanje in odkrivanje prometnih prekrškov, je ravnanje tožnika za toženo stranko nesprejemljivo in bi narekovalo odločitev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. utemeljenosti očitkov, da sta tožnika iz proizvodne hale odpeljala rjaste plošče z namenom, da si jih kasneje prisvojita, je treba najprej ugotoviti, kakšen je delovni proces pri toženi stranki, kje se je lahko z viličarjem gibal tožnik K.M. in posledično, kako to, da se je spornega dne gibal izven odrejenega območja.
ZIZ člen 2, 2/2. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 17, 17/1.
izvršba po uradni dolžnosti - plačilo sodne takse – relativno zastaranje
V postopku izvršbe po uradni dolžnosti ni mogoče uporabiti določbe 17. člena ZST o prevalitvi obveznosti plačila sodnih taks s taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na taks neoproščeno stranko.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnik v spornem obdobju ni bil prikrajšan pri plači, saj je prejemal celo več, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi oz. v panožni kolektivni pogodbi, utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja.
bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - starostna pokojnina - pravnomočnost
Toženec je zakonito zavrgel tožnikovo zahtevo za odmero starostne pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj sta obe predhodni odločbi o priznanju starostne pokojnine in o priznanju predčasne pokojnine postali pravnomočni, dejansko stanje, kakor tudi pravna podlaga, pa se po tem, ko je bila izdana zavrnilna odločba, nista spremenila. Zato ni nobene pravne podlage, da bi se starostna pokojnina ponovno odmerila.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Načelo uspeha pri odločanju o stroških postopka v pravdnem postopku velja ne glede na razlog, zaradi katerega stranka v sporu ni uspela. Zato ni bistveno, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka zato, ker ne bi bil utemeljen, ampak zato, ker tožeča stranka svojih terjatev ni prijavila v stečajno maso.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine – merila za določitev odškodnine
Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in ostali v. Slovenija izhaja, da je lahko višina odškodnine, ki jo prisodi nacionalno sodišče, več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP, ker je treba upoštevati vrednost zadoščenja v luči življenjskega standarda odgovorne države ter prednosti postopkov pred domačimi sodišči, ki so bližji in bolj dostopni kot postopek pred ESČP.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Stroški stojnice, na kateri je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ne predstavljajo stroška v zvezi z delom, ki bi ga moral kriti delavec. Gre za strošek, ki ga krije delodajalec, zato tožena stranka ni imela podlage, da bi od tožnikove bruto plače oz. "bruto provizije" odštela te stroške, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek za povrnitev teh stroškov oz. dela neizplačane plače utemeljen.
Sklep, s katerim sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva, zato zoper ta sklep ni posebne pritožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiško knjigo. Iz tožnikovih trditev pa ne izhaja, da so zaradi izpodbijane vknjižbe kršene tožnikove pravice na spornih nepremičninah.
Dejstvo, da je tožena stranka v postopku preoblikovanja iz društva v fundacijo, ne pomeni, da je plačilo (morebitne) terjatve tožnika iz naslova odškodnine oteženo, tako da bi bila izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve (prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin) utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Prošnje štipendista za priznanje zaposlitve pri organih EU kot izpolnitev študijskih obveznosti (namesto zaposlitve pri toženi stranki), ni mogoče šteti za pisno odklonitev zaposlitve pri toženi stranki, na podlagi katere bi tožena stranka (štipenditor) lahko zahtevala vrnitev izplačanih štipendij.
Četudi je tožnik kršil skopo navodilo, ki je bilo zapisano v odločbi imenovanega zdravnika, po katerem mu je bilo v času bolniškega staleža odrejeno mirovanje na domu, mu tožena stranka ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za presojo zakonitosti odpovedi je namreč bistveno, da tožnikove aktivnosti (nakupovanje, točenje goriva v avto, etc.) niso poslabšale njegove zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu, poleg tega pa je bila tožnikova žena invalid I. kategorije invalidnosti, tako da je bil tožnik edini, ki lahko poskrbi za osnovne življenjske potrebščine.