Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
plačilo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - pregled zdravstvene dokumentacije
Tožnica izvedencu neupravičeno odreka pravico do plačila v zvezi s pregledom njene zdravstvene dokumentacije. Po 2. točki prvega odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu 92,00 EUR ne samo za zbiranje, ampak tudi za proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedensko delo se vrednoti tako po njegovi zahtevnosti, kot tudi po njegovi obsežnosti. Izvedenčev položaj, kariera in izkušnje tako ne morejo biti razlog za nižje vrednotenje opravljenega dela. Navsezadnje bi to pomenilo nedopustno in neenakopravno obravnavanje izvedencev.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti – pogodbena kazen – znižanje plačila
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora znižanja plačila po 640. čl. OZ, saj predmet tožbenega zahtevka niso bila dela, opravljena po specifikaciji k aneksu št. 3, ampak so bili predmet računi iz poslovanja v obdobju pred sklenitvijo aneksa št. 3 in le v zvezi z njimi bi bilo mogoče uveljavljati ugovor znižanja plačila zaradi napak izvršenega posla.
V primeru, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, mora upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje.
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi izvedenca izrecno zahtevalo, da izvedensko mnenje poda izvedenski organ v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopeda, se izvedenski organ (pritožnik) neutemeljeno zavzema za priznanje (dodatnih) stroškov za opravljen pregled psihologa.
podjemna pogodba – ponudba – sprejem ponudbe – do kdaj veže ponudba - plačilo
S sprejemom ponudbe (predračuna) je bila sklenjena podjemna pogodba, s katero je bila dogovorjena tudi končna cena. Če je izvajalec v resnici mislil ponuditi le ceno na določeno količino, bi moral to v predračunu jasno formulirati, ali pa dokazati takšen ustni dogovor.
Tožena stranka je tožniku za obdobje, ko je bil v času nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je prejemal denarno nadomestilo med brezposelnostjo, dolžna plačati nadomestila plače le v višini presežka nad prejetim nadomestilom, saj je zavezanec za vračilo tega nadomestila zavodu za zaposlovanje delodajalec in ne delavec.
ZPIZ-1 člen 60, 81, 91, 91/2, 93, 93/1, 93/7, 97, 156, 156/5, 160, 162, 249. ZDSS-1 člen 81, 81/3, 82.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - odločitev v škodo pritožnika
Z odpravo prvostopenjske odločbe toženke, s katero so bile tožniku priznane pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije od 5. 1. 2009, je sodišče prve stopnje odločilo v škodo tožniku, saj je tožnika ob odpravi odločbe razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti šele od 16. 2. 2009. Prvostopenjsko odločbo bi moralo pustiti v veljavi za čas do 16. 2. 2009, do tedaj gredo tožniku pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
ZDR člen 130. ZJU člen 92. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 9.
javni uslužbenec - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka bi morala upoštevati, da je tožnik ob predložitvi potrdila o stalnem prebivališču povedal, da se na delo vozi iz drugega (bližjega) kraja. Četudi v zvezi s tem krajem ni podal pisne izjave, ki jo predvideva Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih, je bil v spornem obdobju upravičen do povračila stroškov prevoza na delo glede na dejansko prebivališče.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici, ki ima degenerativno okvaro vratne in ledvene hrbtenice z nevrološko okvaro leve roke in desnega stopala, se z zdraviliškim zdravljenjem zdravstveno stanje za daljši čas ne bi bistveno izboljšalo, tako da je pravilna odločitev toženca, da ji takšne pravice ne prizna.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo
Za ugotavljanje začasne delazmožnosti pri tožniku je odločilno vprašanje, ali je tožnik sposoben opravljati svoje dejansko delo (delo, ki ga opravlja, to je delo zidarja), ni pa pomembno, kakšna je tožnikova dejanska izobrazba.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do premestitve
Pri tožniku gre za invalidnost III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela. Prizna se mu pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu zidar (montažer) oz. na drugo delovno mesto z omejitvami, kot so določene v dokončni odločbi toženke. Ker iz izvedenskega mnenja ter iz mnenj invalidskih komisij ni razvidno, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za vsako pridobitno delo, neutemeljeno zahteva razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Četudi je tožnik kršil skopo navodilo, ki je bilo zapisano v odločbi imenovanega zdravnika, po katerem mu je bilo v času bolniškega staleža odrejeno mirovanje na domu, mu tožena stranka ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za presojo zakonitosti odpovedi je namreč bistveno, da tožnikove aktivnosti (nakupovanje, točenje goriva v avto, etc.) niso poslabšale njegove zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu, poleg tega pa je bila tožnikova žena invalid I. kategorije invalidnosti, tako da je bil tožnik edini, ki lahko poskrbi za osnovne življenjske potrebščine.
Odločitev, da so tožniki dolžni toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj so tožniki tožbo le delno (za neznaten del) umaknili, po tem ko je tožena stranka izpolnila ta del tožbenega zahtevka, umik preostalega dela tožbe pa ni bil posledica dejstva, da bi tožena stranka zahtevano izpolnitev izvršila.
V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).