Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
plačilo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - pregled zdravstvene dokumentacije
Tožnica izvedencu neupravičeno odreka pravico do plačila v zvezi s pregledom njene zdravstvene dokumentacije. Po 2. točki prvega odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu 92,00 EUR ne samo za zbiranje, ampak tudi za proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedensko delo se vrednoti tako po njegovi zahtevnosti, kot tudi po njegovi obsežnosti. Izvedenčev položaj, kariera in izkušnje tako ne morejo biti razlog za nižje vrednotenje opravljenega dela. Navsezadnje bi to pomenilo nedopustno in neenakopravno obravnavanje izvedencev.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti – pogodbena kazen – znižanje plačila
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora znižanja plačila po 640. čl. OZ, saj predmet tožbenega zahtevka niso bila dela, opravljena po specifikaciji k aneksu št. 3, ampak so bili predmet računi iz poslovanja v obdobju pred sklenitvijo aneksa št. 3 in le v zvezi z njimi bi bilo mogoče uveljavljati ugovor znižanja plačila zaradi napak izvršenega posla.
V primeru, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, mora upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje.
ara – vrnitev dvojne are – odstop od pogodbe – kršitev pogodbene obveznosti
Do plačila dvojne are je tožnik upravičen v primeru, če je odstopil od pogodbe zaradi kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja toženec kot druga pogodbena stranka, ker ni pravočasno in pravilno izpolnil svoje obveznosti. Te odgovornosti pa se lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za kršitev dogodek oziroma ravnanje tretje osebe, ki je zunaj njene sfere oziroma ravnanje druge pogodbene stranke ali drug vzrok, ki izvira iz njene sfere.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine - interesi pogodbenih strank - odločanje po uradni dolžnosti - vinjenost na delu - policist
Pri ugotavljanju, ali je nadaljevanje delovnega razmerja med strankama mogoče, je treba upoštevati, da je tožnik v službenem času (kot policist) pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo (ter da se je v uniformi skrajno nedostojno in žaljivo vedel do občanov na javnem mestu), čeprav bi se kot policist še posebej moral zavedati, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in ogrožajoča za preostale udeležence v prometu. Upoštevaje pri tem še, da je ena temeljnih nalog policije ravno preprečevanje in odkrivanje prometnih prekrškov, je ravnanje tožnika za toženo stranko nesprejemljivo in bi narekovalo odločitev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine – merila za določitev odškodnine
Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in ostali v. Slovenija izhaja, da je lahko višina odškodnine, ki jo prisodi nacionalno sodišče, več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP, ker je treba upoštevati vrednost zadoščenja v luči življenjskega standarda odgovorne države ter prednosti postopkov pred domačimi sodišči, ki so bližji in bolj dostopni kot postopek pred ESČP.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
odpravnina - delovna doba - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Četudi med vsemi družbami, pri katerih je bila zaposlena tožnica, ni pravnega nasledstva, se čas celotne zaposlitve (delovna doba) upošteva pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bila tožnica od ene do druge družbe prevzeta pod pogoji, ki jih je določal ZTPDR.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo
Do nesreče pri delu je prišlo izključno iz razloga, ker je tožnik pri nameščanju pokrivala na kamion ravnal v nasprotju z navodili za varno delo tožene stranke, s katerimi je bil seznanjen. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je pri nesreči utrpel, ni utemeljen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, se ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, delavec pa se v postopku ne more sklicevati na procesna jamstva iz ZKP (češ da "kazenska ovadba" ne vsebuje vseh elementov), saj se v individualnem delovnem sporu uporabljajo določbe ZDSS-1 in ZPP.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1.
zamudna sodba - osebna vročitev - fikcija vročitve - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožena stranka bi tožniku lahko zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če bi za to imela njegovo soglasje, saj je užival posebno varstvo pred odpovedjo kot starejši delavec.
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
vrnitev preplačila - verzija - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnici je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu v določenem obdobju izplačevano brez pravnega temelja, torej brez upravnega akta toženca. Iz tega razloga je verzijski zahtevek toženca utemeljen, tožnica mu je preplačilo dolžna vrniti v obsegu, kot je bilo določeno z odločbo toženca, saj tožnica zoper višino preplačila ni ugovarjala.
bistvena kršitev določb postopka - potni stroški - priča
Na pravico do povrnitve stroškov mora biti priča opozorjena že v vabilu na zaslišanje, poleg tega pa jo je treba še na samem zaslišanju opozoriti, da mora pravico do povrnitve stroškov uveljavljati takoj po zaslišanju, ker bo sicer prekludirana. Opustitev tega opozorila predstavlja kršitev določb postopka.
začasna nezmožnost za delo - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Tožba, pa tudi pritožba, se nanašata na odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže (zaradi poteka triletnega objektivnega roka, v katerem se lahko poda predlog za obnovo postopka), zaradi česar sodišče zadeve ni smelo obravnavati po vsebini, tako da bi ugotavljalo, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
Ob ugotovitvi, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja za težko fizično delo in da je bil zmožen le za lahko fizično delo v skrajšanem delovnem času, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odločbi toženca (da je tožnik zmožen za delo, da je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času) odpravita in da se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času.