zapuščinski postopek – prekluzija navedb v pritožbenem postopku
Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določitev prevzemnika zaščitene kmetije ni predhodno vprašanje za ta postopek, saj to že pojmovno ne more biti (ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje), prav tako pa od navedenega v ničemer ni odvisna utemeljenost zahtevkov po tožbah obeh pravdnih strank za izločitev dela nepremičnega premoženja iz zapuščine, zato sklep o prekinitvi pravdnega postopka ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5. ZGO-1 člen 82, 85.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odškodninska odgovornost delodajalca - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Aluminijasta cev, četudi meri v raztegnjenem stanju 5 metrov, sama po sebi ni nevarna stvar. Nevarna v smislu drugega odstavka 131. člena OZ tako ni stvar, ki bi taka postala šele z nepravilno uporabo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061607
SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 70.
preoblikovanje skupne lastnine v posebno lastnino – posel, ki presega redno upravljanje – upravičen predlagatelj – sodna delitev solastnine
V obravnavani zadevi je predlagatelj lastnik stanovanja in kleti v večstanovanjski hiši, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina. Navaja, da del omenjene kleti uporabljajo vsi sostanovalci kot skupno kotlovnico, zato je predlagal, da postane ta del skupna lastnina, on pa v zameno dobi del pralnice, sicer v skupni lasti vseh etažnih lastnikov, s čimer se je strinjalo zadostno število etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih. Gre torej za preoblikovanje skupne lastnine v posebno oziroma za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, ne pa za razdružitev solastnega dela nepremičnine, kot je v svojem predlogu označil predlagatelj. To pa je posel, ki presega redno upravljanje.
Predlagatelj ni izkazal, da bi imel več od polovice solastniškega deleža na skupnem delu, glede katerega predlaga spremembo deležev oziroma menjavo. Zato sam predloga ni upravičen vložiti.
Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
litispendenca – nepravdni postopek – združitev postopkov
V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.
V postopku delitve stvari v solastnini, stvari ni mogoče deliti na način, da se razdeli le deloma, v preostalem delu pa ne. Smisel delitve je v tem, da se nepremičnina razdeli v celoti in se s tem v celoti uredijo tudi razmerja med solastniki. Ta namen pa z med postopkom predlagano delitvijo zgolj zemljišča pod stavbami, ne pa tudi preostalega zemljišča okoli stavb, ne bo dosežen. V obravnavani zadevi gre za postopek delitve solastne nepremičnine v etažno lastnino po določbah ZNP, ne pa (zgolj) za vzpostavitev etažne lastnin.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da gre za nesklepčno tožbo, gradilo na ugotovitvi, da po umiku tožbe tožečih strank ni mogoče več ugotoviti, kateri so tisti meseci, ki jih, po trditvah tožečih strank, tožena stranka še ni plačala. Pritožbeno sodišče pa meni, da že načelno v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nesklepčnost tožbe, kvečjemu bi lahko šlo ob takšnem stališču prvostopnega sodišča za njeno formalno nesklepčnost (nepopolnost) tožbe kot vloge. V bistvu gre zaradi pomanjkljivega substanciranja v takšnih primerih za nedoločen tožbeni zahtevek.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz avtorske pravice
Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačila za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - rok za podajo odpovedi - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi presodilo in ocenilo, da je verodostojno, saj je ustrezno obrazloženo, izdano pa je bilo na podlagi postopka, ki ga določa Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri izdaji mnenja je komisija upoštevala poleg predloga tožene stranke in dokumentacije, ki jo je slednja predložila, še ugotovitve in predlog Zavoda RS za zaposlovanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo s strani tožnice predlagane dokaze s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke in sodnega izvedenca za varstvo in zdravje pri delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme
Glede na to, da je pri toženi stranki v času podaje odpovedi obstajala možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji oz. na drugih delih (tožnici je bila ponujena možnost, da se pripravi na nova opravila), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker tožena stranka ni ponudila tožnici nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku
Določbe ZDR, ki vsebujejo posebne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, veljajo tudi v primeru, ko delavec sklepa pogodbo z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku.