Sodišče je natančno obrazložilo, kakšne so bile stopnice, da so bile obložene s PVC materialom, brez ograje, strme, na vrhu slabo osvetljene. Sodišče pa je tudi prepričljivo ugotovilo, da je v času, ko je bila tožnica na obisku pri K. R., Š. K. te stopnice umila, zato so bile mokre in spolzke. Vse to pa je sodišče zaključilo tudi po opravljenem ogledu, na takšne zaključke, ki izhajajo tudi iz zapisnika o ogledu, pa tožena stranka ni imela pripomb.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz avtorske pravice
Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačila za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice.
Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik z (sedaj že pravnomočno) odločitvijo na izstavitev zemljiškoknjižne listine pridobil (številne) nepremičnine od druge toženke s pogodbo, ravno v zameno, da (je) bo preživljal drugo toženko in njene otroke (tudi mld. S.), kar utemeljuje materialnopravni sklep, da na njegovi strani ni nastalo nikakršno prikrajšanje zaradi preživljanja S..
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
delitev solastnine – fizična delitev – prekluzija – civilna delitev – sodni izvedenec – soglasje za izvedbo vlaganj pred delitvijo
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.
Zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam po ZOZP v primerih, ko lastnik vozila ni tudi zavarovalec, mora zavarovalec skleniti po pooblastilu ali z odobritvijo lastnika vozila.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS ter je kršitev te pravice urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo pred pravno priznano in pravno nepriznano škodo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065978
ZKZ člen 20, 22, 22/1. OZ člen 15, 21.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča
Med pravdnima strankama je bila s sprejemom ponudbe po 21. členu ZKZ in potekom 30-dnevnega roka sklenjena pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč. Vendar pa do odobritve na upravni enoti pogodba nima učinka, ampak začne veljati šele, ko je odobrena. Odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil svojo zahtevo za odobritev pravnega posla.
zapuščinski postopek – prekluzija navedb v pritožbenem postopku
Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določitev prevzemnika zaščitene kmetije ni predhodno vprašanje za ta postopek, saj to že pojmovno ne more biti (ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje), prav tako pa od navedenega v ničemer ni odvisna utemeljenost zahtevkov po tožbah obeh pravdnih strank za izločitev dela nepremičnega premoženja iz zapuščine, zato sklep o prekinitvi pravdnega postopka ni utemeljen.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061607
SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 70.
preoblikovanje skupne lastnine v posebno lastnino – posel, ki presega redno upravljanje – upravičen predlagatelj – sodna delitev solastnine
V obravnavani zadevi je predlagatelj lastnik stanovanja in kleti v večstanovanjski hiši, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina. Navaja, da del omenjene kleti uporabljajo vsi sostanovalci kot skupno kotlovnico, zato je predlagal, da postane ta del skupna lastnina, on pa v zameno dobi del pralnice, sicer v skupni lasti vseh etažnih lastnikov, s čimer se je strinjalo zadostno število etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih. Gre torej za preoblikovanje skupne lastnine v posebno oziroma za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, ne pa za razdružitev solastnega dela nepremičnine, kot je v svojem predlogu označil predlagatelj. To pa je posel, ki presega redno upravljanje.
Predlagatelj ni izkazal, da bi imel več od polovice solastniškega deleža na skupnem delu, glede katerega predlaga spremembo deležev oziroma menjavo. Zato sam predloga ni upravičen vložiti.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da gre za nesklepčno tožbo, gradilo na ugotovitvi, da po umiku tožbe tožečih strank ni mogoče več ugotoviti, kateri so tisti meseci, ki jih, po trditvah tožečih strank, tožena stranka še ni plačala. Pritožbeno sodišče pa meni, da že načelno v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nesklepčnost tožbe, kvečjemu bi lahko šlo ob takšnem stališču prvostopnega sodišča za njeno formalno nesklepčnost (nepopolnost) tožbe kot vloge. V bistvu gre zaradi pomanjkljivega substanciranja v takšnih primerih za nedoločen tožbeni zahtevek.
Toženec nima pravovarstvenega interesa zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka, izdan v posledici presumpcije umika tožbe zaradi neplačila sodne takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme
Glede na to, da je pri toženi stranki v času podaje odpovedi obstajala možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji oz. na drugih delih (tožnici je bila ponujena možnost, da se pripravi na nova opravila), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker tožena stranka ni ponudila tožnici nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku
Določbe ZDR, ki vsebujejo posebne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, veljajo tudi v primeru, ko delavec sklepa pogodbo z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina
Ker je bil padec tožnika, zaradi katerega je utrpel (nepremoženjsko) škodo, deloma tudi posledica njegove nerodnosti in nepazljivosti, je pravilna odločitev, da je za nastalo škodo soodgovoren v višini 20 %.