Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice -pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
V konkretnem primeru določbe 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, ker je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe za poslovni prostor, ki ni bila sklenjena po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057815
ZPP člen 318. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zamudna sodba – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor dejanske narave, katerega bi pritožnice morale podati že v odgovoru na tožbo, hkrati pa je ta ugovor tudi sicer neupošteven, saj SPZ v tretjem odstavku 48. člena jasno določa, da zastaralni rok graditelja začne teči od dneva, ko je le-ta izgubil posest nepremičnine in v konkretnem primeru splošni petletni zastaralni rok še ni potekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
Delno zamudno sodbo je mogoče izdati tudi, če je za odločanje zrel zahtevek le proti enemu tožencu.
Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je bilo predmet prodaje, prej skupno premoženje zakoncev (ob prodaji je bilo že razdeljeno), ne nudi podlage za enotno sosporništvo.
zapuščinski postopek – prekluzija navedb v pritožbenem postopku
Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določitev prevzemnika zaščitene kmetije ni predhodno vprašanje za ta postopek, saj to že pojmovno ne more biti (ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje), prav tako pa od navedenega v ničemer ni odvisna utemeljenost zahtevkov po tožbah obeh pravdnih strank za izločitev dela nepremičnega premoženja iz zapuščine, zato sklep o prekinitvi pravdnega postopka ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.
delitev solastnine – fizična delitev – prekluzija – civilna delitev – sodni izvedenec – soglasje za izvedbo vlaganj pred delitvijo
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.
tožba zaradi vpisa lastninske pravice na dolžnika - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Sodišče je odločalo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, tožeči stranki ni prisodilo niti več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahtevala. Tožbenemu zahtevku je namreč le delno ugodilo, in sicer v tistem delu, za katerega je ocenilo, da vsebuje vse potrebne prvine oblikovalnega zahtevka s konstitutivnim učinkom glede na določbo 5. odstavka 168. člena ZIZ, torej na dovolitev takšne zemljiškoknjižne spremembe pri nepremičnini, da bo v zemljiški knjigi spremenjeno razmerje glede lastništva nepremičnine med vpisanim zemljiškoknjižnim lastnikom in dolžnikom.
Zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam po ZOZP v primerih, ko lastnik vozila ni tudi zavarovalec, mora zavarovalec skleniti po pooblastilu ali z odobritvijo lastnika vozila.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – vknjižba spremembe solastniških deležev
V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave.
Pritožiteljica bo, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, morala izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
odpravnina - odpoved pravici - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane
Dogovor, s katerim sta se tožnik in tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dogovorila, da tožena stranka tožniku ob prenehanju delovnega razmerja ne bo izplačala odpravnine zaradi kasnejše možnosti ponovne zaposlitve, je v nasprotju s prisilnimi zakonskimi določbami in kot tak neveljaven. Iz tega razloga je za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine nebistveno, ali je tožena stranka tožniku po odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi ali ne.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da zavarovanec tožnice ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval in ga lahko ustavil pred pričakovano oviro, vendar te okoliščine pri svojem odločanju ni (v zadostni meri) upoštevalo.
ZDR člen 5/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/4, 96.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Čeprav toženec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, je kot kriterij, na podlagi katerega je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podal tožnici, upošteval dejansko večopravilnost njenega sodelavca. Takšno ravnanje je zakonito.