URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS ter je kršitev te pravice urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo pred pravno priznano in pravno nepriznano škodo.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz avtorske pravice
Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačila za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0067771
ZZK-1 člen 13. SPZ člen 38, 38/4. OZ člen 126, 129.
prepoved odtujitve in obremenitve – izročilna pogodba – pogodba v korist tretjega
V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.
litispendenca – nepravdni postopek – združitev postopkov
V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
Sodišče prve stopnje bi se moralo dokazno opredeliti ne le do zadnje izpovedbe tožeče stranke, temveč tudi do njegovih drugačnih izpovedb pri predhodnih zaslišanjih. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Iz določbe 79. člena ZZK-1 nedvomno izhaja, da je mogoče zaznambo spora pod pogoji, ki jih določa zakon, dovoliti le v primeru, da je spor v teku, ne pa po tem, ko se spor konča.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
tožba na ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za DNK analizo
Vabilom Inštituta za sodno medicino v Ljubljani za odvzem biološkega materiala oziroma vzorcev za DNK analize se toženec brez upravičenega razloga ni odzival, s čemer je onemogočil izvedbo tega dokaza. Prvo sodišče iz navedenega razloga ni moglo izvesti tega dokaza, zato je ravnalo pravilno, ko je takšno toženčevo ravnanje ob dokazovanju očetovstva štelo tožencu v škodo ter odločilo ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – vknjižba spremembe solastniških deležev
V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave.
Pritožiteljica bo, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, morala izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.
Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066601
URS člen 24. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 23, 23/5, 125, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 32, 32/7, 32/7-d, 235, 235/4. ZPrCP člen 26.
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 12, 15.
hitrost vožnje - merilniki hitrosti - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik - javnost sojenja - ustna obravnava
Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo.
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nova škoda je le takšna škoda, ko niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in tudi ne predvideti njenih posledic in zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi – povrnitev stroškov prevzemniku naročila
1. Lastniki posameznih poslovnih prostorov so se dogovorili za ključ delitve stroškov in ta dogovor je podpisal tudi toženec.
2. Ni sporen obstoj dogovora, po katerem je za neposredno plačilo dobaviteljem zadolžena tožeča stranka. Obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ji mora zato toženec v delu, kolikor po sklenjenem dogovoru odpade nanj, povrniti (776. člen Obligacijskega zakonika).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 116, 116/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - odpovedni rok - bolniški stalež
Pravno varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR (po katerem delavcu, ki je ob izreku odpovednega roka v bolniškem staležu, delovno razmerje ne preneha z iztekom odpovednega roka, ampak šele, ko zaključi bolniški stalež, najkasneje pa po šestih mesecih) velja tudi za delavca (invalida), ki prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.